Radiovedni

Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Tokratni Radiovedni raziskujejo, kako se, z vidika botanike, pravilno olupi banana.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.

Odgovarja dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani

Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro. Odgovarjamo pa na vprašanje:

Če bi z nekim vozilom potovali hitreje od svetlobe, kam oziroma kako bi svetila luč, nameščena na vozilu, kot so nameščene sprednje luči na avtomobilu?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza.

Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?

Odgovarja dr. Viktor Šajn, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in vodja tehničnega inštituta

Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katero koli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza.

Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? Ja, letalski inženirji res morajo misliti na prav vse, samo zato, da nam ni treba.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Kako ste kaj s spominom? Vam ta še dobro služi? Se še spomnite recimo, kaj ste pred dvema tednoma jedli za kosilo. Ali pa vašega božičnega darila, ki vas je pred petimi leti čakalo po smrečico?

Čeprav si mnogih reči ne zapomnimo, se nam ni treba bati – prostora nam ne bo zmanjkalo. Človeški možgani so namreč sestavljeni iz približno milijarde nevronov, vsak nevron pa tvori približno 1000 povezav z drugimi nevroni, kar je skupaj več kot bilijon povezav.

A kljub neverjetni sposobnosti, ki jo imamo, vedno večkrat za hranjenje digitalnih podatkov, fotografij ali posnetkov uporabljamo spominske kartice. In kako lahko tako majhna ploščica hrani toliko podatkov? Odgovor nam je predstavil Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.

Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani

Na nebu lahko neprestano opazujemo zanimive pojave - od nenavadnih oblakov in strele, do nekoliko redkejših oblik, kot je recimo polarni sij. In čeprav si včasih ne moremo predstavljati, kako ti pojavi sploh nastanejo, vremenoslovci in tisti, ki preučujejo našo atmosfero, zagotavljajo, da z upoštevanjem fizike vsak pojav postane razložljiv. Zato so si tokrat Radiovedni v svoj raziskovalni laboratorij vzeli pod drobnogled pojav, ki ga znata ustvariti le ? sonce in dež.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.

Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je ob mrzlem dnevu pošteno zazeblo v roke ali noge? Natančneje, v prste na rokah ali nogah. Ko ste se vrnili na toplo, pa vas je v prezeblih prstih začelo neprijetno boleti in mravljinčiti? (Tokrat še posebej sveži) Radiovedni so raziskali, zakaj.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.

Odgovor je razvozlal izredni profesor dr. Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije

Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.

"Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo je zelo zanimivo vprašanje, ko pa začneš razmišljati, zakaj pride do tega, je zadeva zelo kompleksna. Vse to je evolucijsko in genetsko pogojeno, ampak zanimivo, ko se v odgovor zares poglobiš."

#Radiovedni so pripravljeni na vse izzive, ki jih bo prineslo novo leto. Zato nam le pridno pošiljajte vprašanja na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše. Se slišimo!

Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.

Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta

Še eno leto je naokoli, vaša vprašanja pa kar ne nehajo snežiti. A veseli smo prav vsakega, zato se novih pošiljk vedno znova zelo razveselimo. Res pa je, da jih je v zadnjem času tako veliko, da se včasih težko odločimo, kateremu vprašanju bomo dali prednost. Ampak ker je ravno čas praznikov, toplih napitkov in zabave na snegu, se tokrat pri odločitvi nismo kaj preveč obirali.

"Je Zemlja edini planet, ki ima sneg?"

Prihodnje leto nadaljujemo, do takrat pa srečno, radiovedno tudi v 2022.

V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?

Se tudi vi sprašujete, zakaj ima RTV Slovenija poštno številko 1550 in ne 1000 kot mnogi drugi prebivalci prestolnice? Z razlago nas je pričakala Simona Glodež s Pošte Slovenije

V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?

Tukaj je naštetih še nekaj podobno odstopajočih primerov:

• 1501 Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve
• 1503 Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani
• 1505 Ljubljana - Banka Slovenije
• 1506 Ljubljana - Slovenske železnice
• 1525 Ljubljana - Klinični center Ljubljana

Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na [email protected] oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!

Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.

Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani

Pravimo, da čas beži. S tem želimo povedati, da nam hitro mineva. Zato si pogosto želimo, da bi ga upočasnili ali celo ustavili. Navadno si želimo, da bi čas ustavili takrat, ko nam je lepo. Ko si želimo, da bi dalj časa uživali v nekem trenutku. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se čas zares ustavil?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.