Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"

Odgovarja biolog in predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Hubert Potočnik

Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko, vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček, ki biva izključno v stanovanju, ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni.

Na mraz je naše telo postavil kirurg in gorski reševalec Jurij Gorjanc

Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni.

Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni.

Odgovor je med krošnjami, koreninami in vejami našel izredni profesor Tom Levanič, zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije

Ste se mogoče kdaj med sprehajanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa na vse strani? Kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?

Žejo radovednosti nam je tokrat potešila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine

Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če z znojem izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?

Logično razlago na zanimiv opazek je podala doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine ter profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo.

Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu

Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo.

Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni.

Na UKC Ljubljana nas je z odgovorom nasitil gastroenterolog Darko Siuka

Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni.

Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje: "Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?" Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak.

Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak

Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje:

Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?

Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na UKC Ljubljana k Tanji Soklič Košak.

Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.

Veliko zanimivega o razmerju polža z njegovo hišico nam je povedal vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani dr. Tomi Trilar

Tokrat gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80.000 vrstam polžev. Poselili so vse predele sveta, od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – pri neki avstralski vrsti polža naj bi hišica merila celo 1,60 metra, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti.

V zvezi s polži smo dobili dve vprašanji: poslušalko Tatjano je zanimalo, kdaj vrsti polža s hišico v razvoju zraste hišica in ali hišica raste z njim? Poslušalka Sabina pa nam je pisala, da se ob sprehodih v naravo težko upre temu, da ne bi polžem pri njihovem drznem prečkanju ceste malo pomagala in jih nesla čez. "Potem se pa sprašujem, ali bi jih morala pustiti pri miru in jim samo zaželeti (zelo zelo) srečno pot?"

Za pojasnila smo prosili dr. Tomija Trilarja, vodjo Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ob tem tudi priporoča, da na spletni strani muzeja obiščete podatkovno zbirko fotografij nevretenčarjev.

Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva.

Z veliko domišljije se je s številkami poigral Aleš Kuhar, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer deluje na področju agrarne ekonomike, politike in prava

Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu?

No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva.

Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

Odgovarja dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko

Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?"

Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.