Radiovedni

Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk.

Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk

Lotili smo se iskanja odgovora na vprašanje, ki ni od muh, je pa o muhah. Natančneje o vinskih mušicah. Od kod in zakaj se roji teh žuželk pojavljajo v naših kuhinjah?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

Danes zvečer bomo vstopili v jesenski letni čas, ki bo trajal kar do 21. decembra, ko se bo po koledarju začela zima. In čeprav se jesen zgodi vsako leto, nas vedno znova preseneti. Če ne barve listov, pa hladen zrak. No, v vsakem primeru se moramo na jesen prilagoditi, kot ste se nanjo že prilagodili Radiovedni. Kot boste slišali, iz poletnih vprašanj zdaj prehajate že na bolj jesenska.

Barvno pestra vprašanja prebiramo na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Dobro premislite, pa se prihodnji teden znova slišimo!

Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu

Črne luknje so ene najbolj skrivnostnih nebesnih teles. In čeprav jih ne moremo videti neposredno, vemo, da močno vplivajo na dogajanje v vesolju. Skrivnostne pa niso le tam zgoraj, kot kaže, veliko radovednosti vzbujajo tudi na Zemlji. Našemu poslušalcu namreč ne da miru vprašanje:

Na kakšen način astrofiziki sploh odkrivajo črne luknje, kako določijo, ali se te vrtijo in s kakšno hitrostjo?

Da bi razkrili še to skrivnost, je za nove Radiovedne astrofizika poiskala Nina Manfreda.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

Tokrat so na vrsto prišle ptice. Z njimi pa tudi zanimivo vprašanje, ki v resnici izhaja iz nas samih.

Ali imajo ptice zobe?

Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. No, ob tem vabljeni tudi, da se na njihov podkast tudi naročite. V svoji najljubši aplikaciji za podkaste jih najdete pod imenom Radiovedni.

Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.

Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec

Komaj smo vkorakali v poletje, pa je tukaj že mesec september. Šolarji so se že odpravili v šolske klopi, večina dopustnikov pa se počasi vrača nazaj domov, a verjetno imamo vsi občutek, da so počitnice šele dosegle svoj vrhunec. No, vsaj naša zagorela koža nas spominja na to. A če dobro pogledamo naokrog, nimamo vsi enake barve polti. Sploh pa takrat, ko nismo zagoreli. Zakaj je tako, so ta teden raziskovali novi Radiovedni.

Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na [email protected] in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.

Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.

Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici

Različni organizmi smo se različno prilagodili na slanost okolja, v katerem živimo. Na primer človek bi lahko brez kozarca (sladke) vode preživel le do nekaj dni, medtem ko nekatere ribe pa si življenja brez slanih voda sploh ne morejo predstavljati niti za minuto. So si pa zato štiri (minute) vzeli tokratni Radiovedni, saj so želeli preveriti, kaj se zgodi s sladkovodnim organizmom, če ga položimo v slano vodo in kaj lahko pričakujemo, če to vajo ponovimo v obratni smeri. Verjemite, da boste presenečeni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.

Odgovor nam je pomagal poiskati dr. Miha Ravnik, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in sodelavec na Institutu Jožef Stefan na Odseku za trdno snov

Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.

Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec

Čeprav je normalno, da se v vročih poletnih mesecih potimo bolj kot običajno, pa nas pretirano potenje lahko kdaj spravi v zelo neprijeten položaj. Zato so Radiovedni pri strokovnjaku preverili, ali znanost že ve, kateri del telesa se najbolj znoji, da bi lahko bili nanj poleti še posebej pozorni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.

Pri iskanju odgovora nas je po vidnem sistemu pospremila pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe

V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!