
Sign up to save your podcasts
Or


Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc
Tokrat gremo z Radiovednimi zelo daleč v preteklost, najdlje, kar je mogoče, ko se je pravzaprav čas šele rojeval. Vse do velikega poka nas bo neslo. Ste se kdaj vprašali, zakaj ob misli na veliki pok nikoli ne pokažemo v neko prav specifično smer neba, češ, tam se je vse skupaj začelo. Ravno na to je pomislil poslušalec Tomaž, ki nam je v naš radijski znanstveni laboratorij poslal to vprašanje:
"Veliki pok je nastal v neki točki in vesolje se je širilo navzven v vse smeri. Je zato mogoče določiti, v kateri smeri se je zgodil začetek?"
Radiovednih oddaj se bo kmalu nabralo že skoraj 100, ob čemer na odgovor čaka še kar lepo število vaših vprašanj. Radiovedno kolo se torej obrača naprej. Če ste kakšno epizodo spregledali ali preslišali, vse hrani naša spletna stran pod zavihkom Radiovedni, da pa jih ne zgrešite tudi v prihodnje, vas vabijo, da se na njihov podkast tudi naročite. Čakajo vas v vaši najljubši aplikaciji za podkaste, brezplačno seveda, in pod imenom Radiovedni.Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu
Dvaindvajseti april je dan, ko zaznamujemo svetovni dan Zemlje. Prvič smo ga praznovali leta 1970 z namenom, da bi spodbudili ljudi k akciji in jih ozaveščali o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik po svojih najboljših močeh pripomore k ohranitvi našega planeta in usmerja energijo v reševanje okoljevarstvenih težav. Vso energijo pa bodo naši Zemlji tokrat posvetili tudi Radiovedni, ki pri svojih vprašanjih res ne poznajo meja. Po odgovoru na vprašanje Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja prenehala vrteti so zdaj pobrskali še odgovor na vprašanje Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji?
NAMIG: "Tipična podoba Zemlje kot pice, na kateri slapovi vode odtekajo prek roba, je napačna."
Za odgovorom je tokrat po naši glavi pobrskal nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek
Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani.
Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?
Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!
Na našo radiološko preiskavo se je odzval Janez Podobnik, diplomirani inženir radiologije, zaposlen na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana, in višji predavatelj na ljubljanski Zdravstveni fakulteti
Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, ob pomoči naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. Ravno zadnja pa je bila razlog, da nas je k odgovoru pritegnilo novo radiovedno vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet?
Namig našega sogovornika Janeza Podobnika, diplomiranega inženirja radiologije:
"V literaturi sem zasledil primer, ko je otrok brez prisotnosti staršev pojedel magnetke. Najprej je tožil za bolečinami v vratu. Ko so mu zdravniki pregledali vrat, niso ničesar našli. Zato so se odločili za pregled z magnetno resonanco. Ta pregled je bil pod anestezijo. Ko pa se je otrok zbudil, je kmalu začel tožiti za bolečinami v trebuhu."
Ljubezni poln odgovor je za nas pripravil prof. Boštjan Botas Kenda z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
Globoko smo že zakorakali v pomlad, ki je znana kot letni čas zaljubljenih. Simbol topline in strasti je srce. A ne rabimo biti zdravniki ali kirurgi, da opazimo precej velike razlike med načinom risanja srca in našim anatomskim votlim organom, ki poganja kri po telesu.
Prav na to opozarja vprašanje, ki je prispelo na naš naslov: Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu?
Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.
Sladki odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici
Radiovedni so prejšnji teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšnem slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti neradovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, ob tem pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novonastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?
Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!
Radiovedni pihajo 2 svečki na torti. Praznujemo med sencami zvezd, labodi, strupenimi roki uporabe, odpravimo pa se še v ljubljanski Živalski vrt
Če si radoveden, je vsak dan lahko praznik. Radiovedni pa praznujejo 19. marca! Pihajo že 2. svečko, medtem pa njihova starejša sestra Frekvenca X ravno prižiga 12. svečko na svoji torti. Ustvarjalci Radiovednih in Frekvence X želimo izpostaviti eno stvar: vprašanja, ki jih dobivamo od vas, poslušalcev in poslušalk, nas resnično navdušujejo. Hvala vam za to, da velikokrat spravite celo redakcijo v smeh! Včasih so vaša vprašanja tako nenavadna, da sploh ne vemo, kako bi se jih lotili.
Med vsemi zanimivimi vprašanji, ki smo jih prejeli, smo raziskovali, če obstaja nekaj, kar lahko poimenujemo zvezdna senca, če se labodja samec in samica med sabo ločita ter kaj se zgodi s strupom, ko mu preteče rok uporabe - je potem bolj ali manj strupen. Odpravili smo se tudi v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta.
Zvezdne sence"Ja, to, če imajo zvezde senco, je prav zanimivo in hecno vprašanje, ker ponavadi se ne sprašujemo, ali sijalka, žarnica meče senco, ker je sama po sebi izvor svetlobe. Razmišljati moramo takole ..." - astronom Andrej Guštin, Zavod Cosmolab
Labodi"Mogoče imajo samice kaj lepše perje, da jih samci lahko nekak dobijo."
"Sugurno mora biti labod lepši od labodice, ali kako naj rečem. Sigurno je samec lepši. Mogoče ima oranžen kljun, ne vem, ne vem, ugibam, ker je v živalskem svetu pač tako, da se morajo moški veliko bolj trudit z videzom."
To so bili odgovori mimoidočih. Pravi odgovor pojasni mag. Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem Živalskem vrtu.
Strup in rok uporabeZelo strupeno težaven se zdi tudi razmislek o tem, če strupom preteče rok trajanja in ali so takrat bolj ali manj strupeni. "Strupi so med sabo zelo različni," poudarja dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
Praznovanje v ljubljanskem Živalskem vrtu
From the publisher's feed

15 Listeners

2 Listeners

11 Listeners

2 Listeners

11 Listeners

9 Listeners

5 Listeners

6 Listeners

4 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

28 Listeners

2 Listeners

0 Listeners

0 Listeners