Radiovedni

Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.

Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu

Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a, kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti?

Poslušalcu Tomažu odgovarja astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc

Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti?

Naj vas vesolje s čudenjem navdaja še naprej in če kdaj kakšno svojo domislico delite z nami, bomo še toliko bolj veseli. Saj veste, kje: [email protected].

Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?

Odgovor je podrobno preučil dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Ne glede na to, ali vam je sneg v napoto ali veselje, je pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega za zdaj še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti.

Odgovor na takšno vprašanje poznajo astronomi, zato smo se obrnili na profesorico astronomije na Univerzi v Novi Gorici dr. Andrejo Gomboc

V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič, ko se odebeli, številnim daje misliti. Enega od naših poslušalcev, Iztoka, je namreč spreminjanje velikosti Lune navdihnilo še za eno vprašanje:

"Kako bi fiziki razložili navidezno spreminjanje velikosti Meseca? Ta je nizko nad obzorjem lahko videti zelo velik, ko pa je visoko, se na videz zmanjša."

Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X, na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.

Oziramo se v višave in odgovor iščemo na Agenciji za okolje pri vremenoslovcu Branetu Gregorčiču

Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.

Odgovor je podala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar s Klinike za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru

Radiovedni so tokrat potipali tisto spremljevalko, ki se je na radiu kar precej bojimo – hripavost. Ta rada pride z roko v roki z branjem na glas. Hripavost najbrž poznate tudi vsi starši, ki zvečer ob otroških posteljah izvajate bralne pravljične maratone, ali pa nenazadnje tudi otroci, ko berete ali pa kričite preveč na glas. Glas je vsem tem posodil Izak, ki se je na Radiovedne obrnil z vprašanjem: Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo?

Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na [email protected] in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.

Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni.

Tokrat raziskujemo kraj zločina, zbiramo dokaze, intervjujamo vse vpletene in odpiramo radiovedno forenzično preiskavo

"Če človek, ki s transfuzijo prejme kri drugega človeka, zagreši umor, forenziki pa potem njegovo kri testirajo z DNK analizo ... ali DNK analiza lahko pokaže darovalčev DNK in ne morilčevega?"

Odgovor nam je razkrila Željka Bogovac, vodja Oddelka za biološke preiskave na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Generalni policijski upravi.

Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici.

Odgovor pozna dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka in profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

“Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče.

V posvetu z astrofizikom Janezom Kosom izveste, ali pravljični gorenjski velikani upoštevajo fizikalne zakone

"Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.”

Zato v tokratnih Radiovednih s pomočjo astrofizika Janeza Kosa poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je to sploh fizikalno mogoče.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav.

In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov?

Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.

Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru

V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav.

In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov?

Odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.