Radiovedni

Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.

Odgovor je izvohal dr. Dejan Bordjan s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?

Odgovor z neba nam je poslal dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nas z vprašanji zasnežite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo prihodnje leto!

V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.

V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Pomaga nam velik poznavalec narave dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima:

Katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih?

Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.

Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke.

Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi?

Oziramo se v višave, odgovor pa poiščemo na Agenciji za okolje pri vremenoslovcu Branetu Gregorčiču

Nikoli ni prepozno ali prezgodaj za zagon našega biološkega računalnika. Tokrat bomo raziskovali sevanje nam najbližje zvezde. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi? 

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

 

Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?"

Do odgovora smo se sprehodili z Gregorjem Bračkom z Biotehniške fakultete

Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo:

Kako mravlje hodijo po stropu?

Do odgovora smo se sprehodili z Gregorjem Bračkom z Oddelka za biologijo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj.

Odgovoru se je (po)svetila astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Pisala sta nam namreč poslušalec Boris in njegov šestletni sin Valentin, saj se jima je ob opazovanju zvezd na svetlem nebu poraja zanimivo vprašanje. Zato smo v našem nabiralniku našli to pismo.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik.

Zapleten odgovor na čisto preprosto vprašanje poda doktorica Sonja Jejčič, poznavalka solarne fizike in raziskovalka na področju sonca

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega.

Računa in odgovarja profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar

Radiovedni bodo to pot na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je namreč zanimalo:

"Če bi vse aktivne SARS-CoV-2 viruse v Sloveniji zbrali v eni vreči, kako velika in kako težka bi bila ta vreča?"

Bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Odgovor je "Nič od tega," pravi profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar.

Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje:

"Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?"

To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta.

Med barvami se sprehajamo z dr. Matejem Hušem s Kemijskega inštituta

Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje:

"Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?"

To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta.

Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"

Odgovarja biolog in predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Hubert Potočnik

Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko, vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček, ki biva izključno v stanovanju, ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].