Radiovedni

Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.

Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani

V prazničnem decembru naj bi se Slovenci običajno zredili za povprečno dva kilograma. To seveda ni nič čudnega, saj se je res težko upreti dobrotam, s katerimi so v tem času obložene naše mize. A da za odvečne kilograme ne bomo krivili le praznikov, so tokratni Radiovedni poskušali najti drugega krivca.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V Zemljino notranjost nas bo popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani

Decembra lani so se močno stresla tla na Hrvaškem v bližini mesta Petrinja, potres z magnitudo 3,6 po Richterjevi lestvici pa smo lahko občutili tudi prebivalci Slovenije. Ker se Balkanski polotok nahaja na stiku afriške in evrazijske tektonske plošče, so potresi na tem območju povsem pričakovani, tudi v Sloveniji. Pri nas je zato možnost potresov večja v severnoprimorski regiji, Ljubljani in v krajih jugovzhodne Slovenije.

V tokratnih Radiovednih govorimo prav o tektonskih ploščah. Kaj jih premika? Dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Univerzi v Ljubljani, razlaga, da poznamo dve razlagi - pri razumevanju prve si lahko pomagamo z vretjem juhe v loncu, druga pa je povezana s staranjem litosferskih plošč. Za kaj več pa prisluhnite novi epizodi.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

 

Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani

Radiovedni, dobrodošli spet v našem mravljišču! Čeprav je na prvi pogled kot kup nametanih vprašanj, vam zagotavljamo, da jih vsak teden poskušamo spraviti na pravo mesto. Na srečo pa nam pri tem vsakič zelo rada na pomoč priskoči znanost. In tudi ta teden nas ni pustila na cedilu. Zato hitro pospravimo še eno vprašanje na stran, da bomo ob koncu dneva lahko rekli, da smo bili pridni kot mravlje.

Tokrat je našega poslušalca zanimalo:

Ali se mravlja, ki jo z avtomobilom zapelješ na čisto drugi konec, na primer 100 kilometrov stran, lahko priključi v tamkajšnjo kolonijo mravelj iste vrste ali jo te zavrnejo?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.

Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Verjetno na svetu ni veliko takih ljudi, ki ga še ne bi občutili. Je namreč naš pogost spremljevalec po telesni dejavnosti. "Muskelfiber", ki mu pravimo tudi mišični maček, strokovno pa odložena mišična bolečnost, je bolečina v mišicah, ki jo občutimo dan ali dva po ukvarjanju s športom. Dr. Hadžić je med drugim pojasnil, kako se mu izogniti in kaj narediti, če ga imamo.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.

Eksperiment je natančno nadzoroval nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek

Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko

Čeprav se je komu od vas to zagotovo že zgodilo, ali pa vsaj poznate koga, ki je pri igri v štiri v rokah že držal same taroke, je verjetnost za to zelo majhna. Kako majhna, izveste v tokratni epizodi oddaje Radiovedni.

Dr. Demšar pa pojasnjuje, zakaj se nam frekventnost te zelo malo verjetne situcije v resničnem življenju pogosto zdi večja, kot v resnici je:

"Zato, ker zelo veliko ljudi igra tarok. In ker nihče ne bo hodil okoli po svetu in govoril: 'Veš, zadnjič pa nisem dobil samih tarokov.' Dogodki, ki so bolj redki, so bolj odmevni in jim posvetimo več pozornosti. Pri tem nastane zanimivo protislovje, da se nam prav tisto, kar je redko, zaradi tega, ker je tako redko, zdi pogostejše, kot je v resnici, ker se o tem več govori."

 

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič.

V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas je z dogovorom pričakala doktorica dentalne medicine Teja Jeras

Ste vedeli, da predstavljajo zobje najtrdnejšo snov v človeškem telesu? Ali pa to, da imamo v različnih življenjskih obdobjih v naši ustni votlini različno število zob?

Pa veste tudi, zakaj so naši zobje beli? Če odgovora na to vprašanje še ne poznate, prisluhnite tokratni epizodi oddaje Radiovedni.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Tokrat o temi, ki zadeva vse nas zemljane

Odgovor se skriva v preteklosti, v obdobju, ko se je Zemlja šele rodila. Do tja pa nas je pospremil astrofizik Jure Japelj, zaposlen na univerzi v Amsterdamu.

Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na [email protected] oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!

Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani

Globoko smo že zakorakali v jesen in v šolah se bližajo prvi preizkusi znanja. Mnogi ste se z njimi že srečali, zato veste, da se lahko - predvsem tistim manj vestnim - pred ocenjevanjem nabere precej snovi. Nekaterim v tistih zadnjih urah pomaga priprava miselnih vzorcev, drugim reševanje starih nalog, spet tretji vse stavijo na spanje in knjigo pod vzglavnikom.

Kaj pa tisti, ki ob učenju posamezne dele besedila obkrožijo, podčrtajo ali obarvajo? Si s takšno strategijo res zapomnijo več?

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na [email protected] ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana

Dolgi, kratki, trdni, hitro lomljivi, nalakirani, skrbno oblikovani, porezani.

Ste po naštetih pridevnikih že ugotovili, o čem bo danes tekla beseda? Pogovarjali se bomo o nohtih. Pa ne o tem, katere barve lakov so najlepše ali kam se odpraviti na manikiro in pedikuro. Ta teden se vprašanje glasi: Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.