Vsak izmed nas je bil že kdaj radoveden. Radiovedni pa so to prav vsak teden. In tako je že kar dve leti. Za to se lahko zahvalimo vam, poslušalci in poslušalke, saj ob vaših iskrivih, dobro premišljenih in včasih na prvi pogled skoraj nemogočih vprašanjih in ugankah bolje spoznavamo svet okoli sebe in vsak teden postavljamo na znanstveno preizkušnjo svoje možgane. Ali bolje rečeno, možgane naših strokovnjakov.

S čim vse pa smo jih izzvali prejšnje leto? Izbrali smo nekaj še posebej zanimivih vprašanj.

Za začetek prevohajmo mesec januar. Ali to raje prepustimo pticam? To vprašanje nas je namreč mučilo že v začetku leta. Vedeli smo, da imajo ptice zelo dobro razvit vid in odlično slišijo, nismo pa bili prepričani, ali te tudi vohajo.

Zatem smo se podali na pravo radiovedno forenzično preiskavo. Analizirali smo kraj zločina, zbirali dokaze in intervjuvali vse vpletene. Najbolj pa nas je zanimalo: Kateri DNK pokaže forenzična analiza pri morilcu, ki s transfuzijo prejme kri darovalca?

Ja, ugotovili smo, da nam storilec nikakor ne more uiti. Kot nam ni ušlo tudi vaše naslednje radiovedno vprašanje … Zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?

Danes imamo res skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega seveda ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in pogledali, kako smo naše strokovnjake izzvali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?

Zagotovo so vam ob vsem tem poslušanju že zrasla vaša ušesa. Pa ne le zaradi radovednosti. Ta nam baje rastejo že celo življenje. Ne verjamete? Pa poslušajte.

Na svet smo pogledali tudi z obrnjene perspektive. Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol?

Za konec smo spregovorili še o temi, ki se tiče vseh nas Zemljanov. Kaj poganja vrtenje naše Zemlje? Ugotovili smo zakaj je temu tako, pa tudi, da se bo Zemlja vrtela še kar nekaj časa. Morda ne tako dolgo kot Zemlja, a tudi mi se bomo še naprej vrteli na radijskih valovih Vala 202. Spremljajte Radiovedne tudi v letu 2022, ko bomo skupaj upihnili že 3. svečko, mi pa si bomo še naprej prizadevali odgovarjati na vsak vaš zakaj, čemu in kako.

Vabimo vas, da prisluhnete tudi ostalim epizodam, ki jih lahko najdete po zavihkom Radiovedni.