Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.

"Opažam napredek v vse bolj avtoritarno in represivno smer"

Red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani v tokratnem Intervjuju pravi, da se družbena toleranca do vsakovrstnega nasilja v družbi, na žalost, veča in da so poleg žensk velike žrtve otroci, med katerimi so številni z zaprtjem šol izgubili edino varno zatočišče. Opozarja pa tudi na težnjo aktualne oblasti po avtoritarnosti in discipliniranju ljudi.

Izgubili smo demokratične standarde. Policijska ura. Združevanje do deset ljudi, vendar brez transparentov. Vi lahko stojite v vrsti za kavo in se tam gužvate, ne smete pa z varnostno razdaljo stati na Trgu republike in imeti v roki transparent.

Zdajšnja politika ne potrebuje ljudi, ki bi reflektirali in povedali, kaj se ta hip dogaja, še več, rada bi, da bi govorili manj, poudarja sogovornica.

Ljudi iz znanstvene in akademske sfere, ki se ne strinjajo z vlado, označujejo za lažnivce. Intelektualk in intelektualcev, ki imajo znanje in izkušnje, oblast noče poslušati. Refleksija je nepriljubljena. O vsem, kar je neprijetno, je treba biti tiho, da se vzdržujejo neki ideali, celo dogme.

Na vprašanje, ali po nenehnem opozarjanju kritične javnosti vendarle opaža kakšen napredek, odgovarja:

Ja, opažam, "napredek" v vse bolj avtoritarno in represivno smer.

Poudarja pa tudi sovražen odnos do žensk v javni sferi ter napade na novinarke, ki so, kot je znano v primeru napada predsednika vlade na novinarko Politica, segli celo onkraj naših meja.

Ena stvar je, da si predsednik vlade upa to narediti, s tem pokaže svoje junaštvo, češ – poglejte me, čeprav me tisti (EU) obsojajo, si jaz upam. Zakaj si upa? Ker misli, da ima pravico, in ker misli, da ima prav. Ker so ženske lahko kanta za smeti, ker verjame, da se lahko ženske ustrahuje, da so šibkejše, da se bodo uklonile (čeprav mu ves čas dokazujejo nasprotno), in ker s tem sporoča drugim novinarkam, kaj jih čaka, če bodo o tem in tem govorile. Seveda pa to kaže na zelo vulgaren značaj. V temelju so to zelo vulgarne stvari, ki tudi iz človeka, ki jih izgovarja, delajo slabega človeka. Da to sploh izustiš, je znak tega, kaj si in kdo si.