Danes bi, če bi bilo vse prav, veselo pustovali. Nekateri sicer menijo, da gre za preostanek nekdanje folklore, ki je sicer imela globoke in smiselne korenine, zdaj, ko je dobila sodobno preobleko, pa je postala zelo površinska in posledica tega sta razbrzdanost in pijančevanje. Pustne šege in navade so v preteklosti različne posvetne in cerkvene oblasti poskušale zatreti, vendar je slovenska pustna dediščina ostala pestra in bogata. Tokrat v oddaji Sledi časa o nekaterih vidikih pustnih praznovanj z nekoliko drugačnimi pogledi na Cerkljansko laufarijo.

Navade in običaji pustovanj, ki so nasledili staroverske prakse, so bili lahko tudi parodije, smešenja nekdanjih obredov in likov

Nekateri sicer menijo, da je pust del nekdanje folklore, ki je sicer imela globoke in smiselne korenine, pred časom, ko je dobila sodobno preobleko, pa je postala zelo površinska in ima za posledico razbrzdanost in pijančevanje. Pustne šege in navade so v preteklosti različne posvetne in cerkvene oblasti poskušale zatreti. Nekateri pričajo, da so to denimo v 17. stoletju poskušali doseči jezuiti, a so se na koncu vseeno strinjali z določenimi šegami in uprizarjanji porok. V naslednjem stoletju so bila denimo nekaj časa ponekod prepovedana pustovanja na prostem, pustni plesi pa so bili dovoljeni. Manj znano je, da so se včasih nove institucionalne verske prakse norčevale iz nekaterih predmodernih obredov in tako smešile stare navade varovanj. S tem zavedanjem ali brez njega slovenska pustna dediščina ostaja pestra in bogata. Tokrat bomo v oddaji Sledi časa govorili o nekaterih vidikih pustnih praznovanj z nekoliko drugačnimi pogledi na cerkljansko laufarijo. Magda Tušar se bo pogovarjala z etnologinjo, magistrico Adelo Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja in poklicala arheologa, zgodovinarja in etnologa ter trikratnega doktorja znanosti Andreja Pleterskega.