Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali?

Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc

Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti?

Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti, saj je ta pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Se slovenski znanstveniki dovolj javno angažirajo?

Dr. Matjaž Kuntner: "Mislim, da smo se premalo javno angažirali. Tako pri kritičnih vprašanjih ohranjanja naravnega sveta kot v zahtevi o zadostni prisotnosti znanosti v družbi in financiranju." Dr. Oto Luthar izpostavlja, da so se v določenih obdobjih slovenski znanstveniki dovolj dobro angažirali, organizirali so tudi tri shode za znanost: "Realno pa je težko od raziskovalk in raziskovalcev pričakovati, da bodo ob svojem osnovnem delu kontinuirano nagovarjali odločevalce. Slovenski pregovor pravi, da se samo v mlinu dvakrat pove, no, v slovenski politiki je treba povedati dvajsetkrat."

Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal ...), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala?

Sogovornika:

• Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
• Dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

"Razvoj slovenske znanosti razumem kot vožnjo vzvratno."
-Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

"Sem optimist, vseeno gremo proti boljšemu. Pogoji se vendarle izboljšujejo. Znanja imamo dovolj, ko bomo nazaj privabili tudi naše ljudi iz tujine, bomo še bolj uspešni."

-Dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB