Trobčarji, znanstveno proboscidi, so red sesalcev, prepoznavnih po trobcu, dolgem mišičastem organu iz zraslih nosu in zgornje ustnice, močno podaljšanih sekalcih, ter po tem, da je večina njihovih vrst v evolucijski zgodovini dosegla precejšnjo velikost. Od geološke dobe miocena naprej je šlo za zelo uspešno in razvejano skupino s številnimi rodovi in vrstami. Od teh danes živijo le še tri – afriški gozdni in afriški savanski ter azijski slon.

Njihova zgodba je zgodba neprestanega prilagajanja, evolucijskih vzponov in padcev; vse do konca zadnje velike poledenitve, ko so izumrli številni predstavniki tega nekdaj mogočnega reda sesalcev. Za njimi so po skoraj vsem svetu ostali številni fosilni ostanki, ki pričajo o njihovih neverjetnih adaptacijskih rešitvah ter o okoljih, katerih ključni sestavni del so bili.

"Najstarejši ostanki v Sloveniji so starejši od 20 milijonov let, to je bila odkrita spodnja čeljustnica prodinoterija. Spodnjo čeljust je imel podaljšano z okli, ki so šrtleli navzdol. Druge vrste slonov so imele okle obrnjene navzgor." – mag. Matija Križnar, geolog in paleontolog ter višji kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije