Knjiga Julij avgusta pisatelja in prevajalca Branka Gradišnika bo s svojim podnaslovom Strogo zaupno po Zakavkazju bralce in bralke nemara spomnila na celo vrsto Gradišnikovih del, ki jih prav tako povezuje ta skupni imenovalec, ime strogo zaupno. Tokrat se je Gradišnik z družino odpravil v Gruzijo in Armenijo in sicer pod okriljem turistične agencije. V značilnem Gradišnikovem humornem slogu je tako skoraj več pozornosti namenjene raznim virom turističnega udobja in še bolj neudobja, kot so hoteli, stranišča ali prevozna sredstva, kot pa deželama, po katerih potujejo. Toda, kot pravi Gradišnik, cerkve so si podobne, ljudi pa lahko spoznavaš v nedogled.

“Glej, jaz ne predavam in ne dajem miloščine – ko dajem, dajem sebe.” Iskreno, v srčiki biti preprosto in vseobsegajoče. In ravno zato, ker – o sebi, iz sebe – tako avtentično, resničnostno … je lahko tudi za druge. Za slehernika, ki bo pridržal v rokah to človekoljubno poezijo, eno najodmevnejših pesniških zbirk vseh časov, najbolj pomembnega ameriškega pesnika 19. stoletja, ki prav zares slavi in opeva slehernika, naravo, celotno stvarstvo. Letošnja 200. obletnica rojstva Walta Whitmana, tega velikega domoljuba tudi, se zdi odlična priložnost za posodobljeno izdajo njegovih ikoničnih Travnih bilk, ki jih je prevedel Peter Levec, uredil in izdal, tudi oblikoval – založnik Žiga Valetič pri založbi Grafični atelje Zenit. Vabljeni, da prisluhnete pogovoru z založnikom, v oddaji pa bo tudi nekaj Whitmanovih pesniških odlomkov, ki jih je interpretiral Renato Horvat. Avtorica oddaje je Liana Buršič

Freddie Mercury se je kot karizmatičen pevec, pisec besedil in glasbe za vedno vpisal v zgodovino in v srca svojih oboževalk in oboževalcev. O njem še vedno govorijo in pišejo kot o legendi in velikanu rocka. Za vedno bo ostal v spominu nastop skupine Queen in Freddija Mercurya leta 1985 na dobrodelnem koncertu Live Aid za pomoč žrtvam lakote v Etiopiji. Tako kot glasbeno, je bilo pestro tudi njegovo zasebno življenje; od nadarjenega fanta iz Zanzibarja do zvezdnika svetovnega formata in do bolezni, ki se je končala z njegovo smrtjo. O marsičem lahko beremo v novejši biografiji legendarnega pevca z naslovom Freddie Mercury Bohemian rhapsody. Napisala jo je glasbena novinarka in kolumnistka Lesley-Ann Jones, ki je za časopise in njihove priloge o glasbeni sceni poročala od zgodnjih osemdesetih do devetdesetih let. Življenje velikana rokovske glasbe je predstavila iz različnih zornih kotov – o njem nam govorijo glasbeni kolegi, ljudje iz medijev in glasbene industrije, znanci, prijatelji, bližnji. Biografijo izjemnega Freddija Mercurya, predvod je izšel pri založbi Učila, smo za oddajo Sobotno branje prelistali z radijskim glasbenim urednikom Andrejem Prezljem.

Foto: Iztok Konc

Veliki srbski književnik druge polovice 20. stoletja, Danilo Kiš, je bil prepričan, da pisatelj mora pa obenem tudi ne sme pisati o politiki. Prepričan je bil, da literatura mora pa obenem tudi ne sme biti prostor, kjer se lahko do konca razmahne čista ustvarjalna domišljija. Verjel je, da mora pisatelj vselej stati sam, da mora biti neodvisen od institucij, ideologij in množic, a da je vseeno usodno odgovoren pred človeštvom. Kako je Kiš ta paradoksalna prepričanja razreševal in kako je iz vsega tega navsezadnje zrasla izjemna umetnost, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko smo v precep vzeli zbirko Kiševih esejev Homo poeticus, ki so v prevodu Dijane Matković pred nedavnim izšli pri založbi Beletrina. S prevajalko se je pogovarjal Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Kakšen bi bil svet, če bi v njem poleg ljudi živeli tudi mamuti? In to taki mamuti, ki govorijo in se vozijo z letali, ki delajo v tovarnah in na poljih, na univerzah in v knjižnicah, ki pijejo čaj in kockajo? Kako bi se ujeli z ljudmi? Bi tu prihajalo do trenj in izključevanja – ali pa bi se vsi skupaj ujeli v harmoniji in simbiozi? To nenavadno idejo v Mamutih, svojem romanesknem prvencu, vešče preigrava pesnik in prevajalec Jernej Županič. Kakšen svet navsezadnje naslika v knjigi, ki je pred nedavnim prejela ugledno nagrado, Kritiško sito, za najboljše leposlovno delo lanskega leta, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Peto romaneskno delo pisateljice Gabriele Babnik že s svojim naslovom Tri smrti aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk. Tako so zapisali pri založbi Beletrina, kjer je delo pred kratkim izšlo. V oddaji Sobotno branje se bomo pogovarjali z avtorico romana Gabrielo Babnik.

So dnevi, ki jih nikoli ne pozabimo. Dnevi, ki usmerijo našo življenjsko pot. So dnevi, ki nas za vedno zaznamujejo. Tak dan je bila za mlado služkinjo Jane praznična materinska nedelja leta 1924. »Bil je marec 1924. Ni bil junij, a dan je bil podoben junijskemu,« je v romanu Materinska nedelja napisal pisatelj Graham Swift. Gre za zgodbo o ljubezni, izgubi in razmerju moči, pa tudi za zgodbo o pametni, svobodomiselni ter iznajdljivi mladi ženski. To je 22-letna služkinja Jane Fairchild. Že več let ima skrivno razmerje z bogatim dedičem s sosednjega posestva Paulom Sheringhamom. Paul jo prav na to materinsko nedeljo prvič povabi k sebi domov, vedoč, da bo hiša prazna in samo njuna, srečanje pa morda zadnje, saj je pred njim poroka s primernejšim dekletom … O kratkem romanu Grahama Swifta Materinska nedelja se bosta v oddaji Sobotno branje pogovarjala prevajalka Katarina Mahnič in Iztok Konc.

Foto: Iztok Konc

Vse odkar je Donald Trump pred tremi leti stopil na veliki oder globalne politike z obljubo, da bo Ameriko naredil spet veliko, si cel svet poskuša razložiti, kaj se pravzaprav dogaja na oni strani Atlantika. Intelektualci z vseh celin se tako sprašujejo, katere družbene, ekonomske, politične in medijske silnice so sploh omogočile meteorski vzpon newyorškega nepremičninskega milijarderja in zvezdnika televizijskih resničnostnih oddaj ter mu odprle vrata Bele hiše. Sprašujejo se, na kakšne načine se je ameriška veličina pomanjšala, da je Trumpov klic k njeni obnovitvi navsezadnje padel na plodna tla med tamkajšnjimi volivkami in volivci. Med tistimi, ki so se vključili v to debato, je zdaj tudi priznana pesnica in pisateljica mlajše generacije Katja Perat, ki je pred časom pri Cankarjevi založbi izdala zbirko esejev, pomenljivo naslovljeno Naredite Ameriko spet obvladljivo. Zakaj pravzaprav naj bi bila današnja Amerika neobvladljiva, smo v pogovoru s Katjo Perat preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

V preteklih letih se je na policah knjigarn pojavilo vse več izdaj s kompleksnimi osrednjimi ženskimi liki. Po teh prodajnih uspešnicah so posneli tudi filme ali serije, med njimi Dekle na vlaku, Majhne laži, Moja genialna prijateljica, Deklina zgodba. Ena najnovejših je drugi roman ameriške pisateljice Celeste Ng Prikriti plameni, po kateri so pravkar začeli snemati miniserijo. Knjigo v oddaji Sobotno branje ob pomoči prevajalke Danice Križman predstavlja Urška Henigman.

Nekateri hodijo v gore, da bi osvajali vrhove. Spet drugi hodijo v gore, da bi preizkusili meje svoje psihofizične vzdržljivosti. Tretji hodijo v gore, da bi, preprosto, bolje skrbeli za svoje zdravje. No, pisateljica Nan Shepherd pa je v gore – šlo je za Cairngormse na severovzhodu Škotske – hodila, da bi uvidela, kako Zemlja vidi samo sebe. To, malodane mistično izkušnjo je avtorica popisala v lirično spisanem, meditativno poglobljenem, filozofsko izzivalnem potopisu Živa gora, ki velja za klasiko škotske književnosti 20. stoletja in je, zahvaljujoč prevajalki Mirjam Drev in založbi UMco, pred nedavnim izšel tudi v slovenskem jeziku. Kako je Shepherdovi pravzaprav uspelo pozabiti na lasten »jaz«, preseči omejenosti vsakdanjega mišljenja in čustvovanja in se za nekaj sicer bežnih, a vendarle srečnih hipov združiti v eno z goro, z njenimi pritlikavimi borovci in razgibanimi pobočji, z njenimi muhastimi vetrovi in nepredvidljivimi meglami, s sinkopiranim ritmom njenih letnih časov, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo, v kateri smo pred mikrofonom gostili Mirjam Drev, je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva