Viktor Olegovič Pelevin velja za enega najboljših sodobnih ruskih pisateljev, pred leti pa so ga na enem izmed tamkajšnjih spletnih portalov celo izglasovali za najpomembnejšega javnega intelektualca današnje Rusije. Temu primerno imamo tudi v slovenščini na voljo že štiri njegove romane in dve kratkoprozni zbirki, prav pred kratkim pa je pri založbi Literarno-umetniškega društva Šerpa izšla še tretja knjiga Pelevinovih zgodb, Rumena puščica. Na prvi pogled se sicer zdi, da imamo bralke in bralci tu opravka z motivno-tematsko povsem raznorodnimi zgodbami – med drugim beremo o mladem Moskovčanu, ki se preobrazi v volkodlaka, pa o birokratih, ki obsesivno igrajo računalniške igrice, ter brezskrbnih potnikih na vlaku, ki hiti proti podrtemu mostu –, a pozorno branje pokaže, da se za bizarnimi, absurdnimi in fantastičnimi povestmi pravzaprav skriva pomenljiva alegorija sodobnega sveta. Kaj nam torej sporoča Pelevin, smo v pogovoru s prevajalcem Rumene puščice, Borutom Kraševcem, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva