Seks je normalen del življenja. Zato se pol stoletja po seksualni revoluciji sprašujemo, zakaj je še vedno tabu tema? Bi imeli bolj zadovoljujoče spolno življenje, če bi se znali o seksu pogovorjati? Če bi se o spolnosti in medčloveških odnosih učili v šoli? Raziskave kažejo, da ima sistematična celovita spolna vzgoja številne pozitivne učinke. Kakšna je spolna vzgoja v Sloveniji, v drugih evropskih državah in kakšni so njeni učinki? O tem v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Ali v slovenskih šolah poteka z znanstvenimi dejstvi podprta spolna vzgoja?

Seks je normalen del življenja, vendar je pol stoletja po seksualni revoluciji še vedno velika neznanka. Pomembno vlogo pri detabuizaciji in destigmatizaciji spolnosti in preseganju globoko zasidranih družbeno konstruiranih mitov, predsodkov, strahov, stališč in prepričanj ima namreč z znanstvenimi dejstvi podprta celovita in sistematična spolna vzgoja. Raziskave kažejo, da ima sistematična celovita spolna vzgoja številne pozitivne učinke. To so prepoznali tudi Združeni narodi, Unesco in Svetovna zdravstvena organizacija. Ginekologinja, porodničarka in seksologinja dr. Gabrijela Simetinger poudarja, da morajo mladi dobiti tiste informacije, ki jih podpirajo znanstvene raziskave, ključno pri spolni vzgoji pa je, da je celostna.

"V vrtcih in v šolah mora biti spolna vzgoja prilagojena starosti otrok in mladostnikov."

Mladi danes iščejo informacije na spletu. Tudi o spolnosti. Ampak na internetu ne dobijo celovitih in starosti primernih informacij. Najpogosteje tam najdejo pornografske videoposnetke. Sociolog dr. Aleksandar Štulhofer z zagrebške Filozofske fakultete pravi, da ima pornografija več problemov:

"Pri pornografiji je fokus na moškem užitku. Če se mlade ženske želijo naučiti kaj o sebi, o tem, kako uživati in kako čutiti stvari, pornografija zagotovo ni pravo orodje za učenje. Včasih lahko povzroči veliko napačnih predstav in potreben je čas, da jih resničnost zamaje, nadvlada in odstrani."

Tudi Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravi, da internet močno vpliva na pogled o tem, kaj je spolnost in kakšna naj bi bila:

"Neka vsebina, ki jo vidiš na internetu, ima lahko tudi dolgoročne posledice na čustvenem področju v zvezi s spolnostjo in na splošno v življenju."

Anja Pirc je raziskovala, kakšen odnos imajo do spolne vzgoje učiteljice in učitelji ter zdravstvene delavke in delavci. Pravijo, da po njihovem otrokom in mladostnikom manjka znanja s tega področja. Nujno se jim zdi, da bi mlade učili o tem, kako prepoznati nasilje:

"Najpomembnejše se jim je zdelo, da bi se učili o nasilju, zlorabi, telesni celovitosti, privolitvi in zasebnosti."

Mladi bi se pri celoviti in sistematični spolni vzgoji naučili ključnih stvari o sebi in svojem telesu. To bi bila ne le odlična popotnica za spoštljive, zadovoljujoče, radodarne, prijazne in empatične medsebojne odnose, temveč tudi za zadovoljujoče spolno življenje.