Stotrideset milijard ameriških dolarjev naj bi letos navrgla globalna trgovina s tako imenovanimi superživili. Mednje so dolga leta uvrščali domačo špinačo, repo, borovnice in jabolka, v zadnjem času pa se glasneje govori o kvinoji, ašvagandi in goji jagodah. Trgovina z njimi skokovito narašča, prav tako oglaševanje. Po eni strani nam obljubljajo boljše zdravje in počutje, več energije, zbranosti in ustvarjalnosti, po drugi strani pa ne manjka mnenj, da je superhrana zgolj posrečena marketinška domislica. Kakorkoli, superživila so bogata z vitamini, antioksidanti, minerali, aminokislinami in drugimi koristnimi hranili.

Svoje poglede o superhrani v Intelekti z nami delijo: klinična dietetičarka Denís Mlakar Mastnak, nutricionistka Mojca Cepuš, filozof Sašo Dolenc, živilski tehnolog Božidar Žlender, farmacevt Samo Kreft in gastroenterolog Rok Orel. Njihova mnenja je zbral Iztok Konc.

Foto: Flickr/Lori Greig