Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.