Roman Kairos nemške pisateljice in operne režiserke Jenny Erpenbeck je v izvirniku izšel leta 2021. Večplastna zgodba o ljubezenski zvezi med študentko in precej starejšim pisateljem, vse od njenih utopičnih zametkov do grenkega konca. Prav tako je tudi pripoved o nadzoru, manipulaciji, prevari, izgubi, razkroju upanja ter zaupanja. Avtorica Jenny Erpenbeck je ob prejemu mednarodnega bookerja dejala, da si želi, da bi ljudje ob romanu Kairos spoznali, da življenje v Vzhodni Nemčiji ni bilo samo životarjenje v paranoji.

Bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Dogajanje napetega, kriminalnega romana je postavljeno v idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor. Avtor Ragnar Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir, zato ni težko ugotoviti, kateri žanr mu je najbolj pri srcu. Snežna slepota je vznemirljiva zgodba, ki odseva kontrast beline mirnega okolja ter mračnih skrivnosti dogodkov in posameznikov. Bojan Leskovec v oddaji 7. stran gosti strastno bralko, ljubiteljico zgodovinskih knjig, magistrico športnega managementa Manco Rakovec.

Globalna uspešnica sodobne japonske pisateljice govori o človeku, ki je udomačil mačkona, in o mačkonu, ki je udomačil človeka, da bi nas navsezadnje naučila, kako dragocena so vsa življenja, človeška in živalska

Danes 53-letna Hiro Arikawa že dobri dve desetletji sodi med prodajno najuspešnejše japonske pisateljice. Uspeh, ki ga je najprej zabeležila v domovini, pa se je v zadnjih letih začel širiti tudi daleč onkraj meja dežele vzhajajočega sonca. Za to je prvenstveno zaslužen njen roman Maček gre na pot, ki ga je za založbo Beletrina iz izvirnika pred nedavnim prevedel Domen Kavčič. In s čim je Maček gre na pot pravzaprav prepričal bralke in bralce po vsem svetu? – Zgodba, ki jo Arikawa tu zapleta in razpleta, pripoveduje o ljubečem odnosu med moškim, Satorijem, in njegovim mačkonom, Nano. Kaj podobnega smo sicer že lahko brali kdaj v preteklosti, a v pričujočem romanu je pisateljica našla učinkovito pripovedno strategijo, zaradi katere je njeno knjigo sila težko odložiti; zgodbe o nežnem prijateljstvu med človekom in mačkom namreč ne pripoveduje človek … ampak maček. Pa govoreči mački res sodijo v literaturo, namenjeno odraslim bralkam in bralcem? – Gostja tokratne 7. strani, novinarka Primorski novic, Maja Pertič Gombač, je prepričana, da vsekakor.

Kako je, ko se spopadeta človeški in umetni um? Vsekakor je to izjemno aktualna tema, ki jo odpira tudi roman enega najopaznejših sodobnih angleških pisateljev Iana McEwana, ki ga predstavimo v tokratni oddaji 7. Stran. Njegov naslov je Stroji kot jaz. Izšel je leta 2019, v slovenskem prevodu pa pri Cankarjevi založbi pred tremi leti. Gre za zgodbo nedoraslega Charlieja, ki z materino zapuščino kupi robota oziroma enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu izbere tudi osebnost. Bralcu se, kot bomo slišali, med branjem postavlja več aktualnih vprašanj kot odgovorov.

“Le en zakon nas loči od distopične družbe, v kateri bi bila pravice in svoboda žensk, mater, povsem okrnjene,” razmišlja Inga Bau, specialistka za interno komuniciranje in sogovornica v tokratni oddaji. Aktualno Sedmo stran posvetimo Šoli za dobre matere, romanesknemu prvencu ameriške pisateljice kitajskih korenin Jessamine Chan. V sicer fikcijskem delu predstavlja svet, v katerem je vsaka slaba mati poslana v posebno prevzgojno ustanovo, kjer se nauči biti dobra mama.

Bralni navdih bomo tokrat črpali iz antične književnosti in ga hkrati našli v literarni sedanjosti. Delo z naslovom Penelopina preja je reinterpretacija klasičnega mita o Odiseju in Penelopi, ki ga podpisuje eno najbolj »vročih peres« sodobnega časa, kanadska pisateljica Margaret Eleanor Atwood. Penelopino prejo je težko umestiti v eno literarno zvrst in jo enostransko žanrsko opredeliti. Drame, biografija, detektivka, preplet proze in poezije. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o Penelopini preji pogovarjal s profesorjem književnosti in ljubiteljem knjig, doktorjem Klemnom Lahom.

Sumatra – Leto na tropskem otoku je avtorski prvenec ilustratorke in 2D računalniške animatorke Katarine Šeme. Štipendija ji je pred leti omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji. Tam se je soočila z novimi navadami in običaji, katerim se je morala prilagoditi tudi sama. Vse to pa je bilo povod za začetek njene pisateljske poti. Leto življenje na Sumatri je zajela v risoroman, o katerem bo v oddaji 7. stran spregovorila Ajda Lalić, učiteljica in avtorica bloga Ajda naklada.

V oddaji 7. stran tokrat o sodobnem ameriškem romanu, ki je v izvirniku izšel pred štirimi leti, v slovenskem prevodu pa smo ga dobili letos. Ruralna kriminalka prežeta z ironijo in satiro, napisana v sočnem, neposrednem jeziku, čeprav obravnava rasizem ameriškega juga v času segregacijskih zakonov. Navdušene bralske vtise je strnila bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak.

Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec.

»Kljub težkim življenjskim temam, ki jih opisuje, je knjiga pisana na zelo duhovit način,« je o mladinskem romanu, ki ga je izbrala za oddajo 7. stran, povedala Tamara Leskovar. Kot redna bralka se sicer sogovornica s knjigami srečuje na različne načine, a omenjeni mladinski roman jo je pričakal kar v službi na njeni delovni mizi. Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom je zgodba o najstniku, ki je ameriški staroselec in odrašča v rezervatu, kjer je življenje vse prej kot lahko. Več je v oddaji 7. stran zaupala Darji Pograjc.