7. stran

Kultni ameriški romanopisec Kurt Vonnegut je svoj osrednji roman, Klavnico pet, posvetil razvpitemu zavezniškemu bombardiranju Dresdna. Malo pred koncem druge svetovne vojne, med 13. in 15. februarjem 1945, so namreč zavezniška letala odvrgla več kot 3900 ton visoko eksplozivnih, zažigalnih bomb na prelepo nemško mesto in ga spremenila v ognjeni pekel na Zemlji, v katerem je umrlo več deset tisoč ljudi. Med tistimi, ki so to apokaliptično bombardiranje doživeli in nekako preživeli, je bil tudi Vonnegut, ki je bil kot ameriški vojni ujetnik takrat interniran prav v Dresdnu – v prostorih klavnice, pri kateri si je leta pozneje sposodil simbolno pomenljiv naslov za svoj roman.

Toda Klavnica pet vendarle ni povsem običajen avtobiografski ali zgodovinski oziroma vojni roman; Vonnegut se je svoje snovi namreč lotil tako, da jo je obdelal v kontekstu znanstveno-fantastičnega žanra. Kako si torej pisateljevo moralno ogorčeno protivojno sporočilo podaja roko z vesoljskimi ladjami in laserskimi pištolami, nam je v tokratni 7. strani pojasnil režiser in direktor Prešernovega gledališča Kranj, Jure Novak.