7. stran

»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.

Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.

»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi, s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam o najboljšem literarnem prvencu preteklega Slovenskega knjižnega sejma pripoveduje v tokratnih nedeljskih bralnih minutah.

»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.

Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost

Danes 58-letna Valérie Perrin je leposlovje začela ustvarjati šele prek kakim desetletjem – pred tem je delala predvsem kot filmska scenaristka –, a je med francoskimi bralkami in bralci hitro, že s prvencem, požela nemalo pozornosti. Uspehu v domovini je sledil še preboj na mednarodno literarno sceno; pri tem je ključno vlogo odigral njen drugi roman, Sveža voda za rože, ki skozi pripoved o Violette Toussaint, čuvajki pokopališča v podeželskem mestecu v Burgundiji, govori o neizrekljivi tragediji, paralizirajoči travmi in postopnem vračanju nazaj v živost. Tema, ki se je Perrin loteva v Sveži vodi za rože, je torej vse prej kot lahkotna pa tudi pripovedni pristop, ki zgodbe ne podaja linearno, ampak skače naprej in nazaj po časovni premici, tako da se nam resnica razodeva le postopoma, zahteva precej zbrano branje. In vendar je voditeljica Odmevov, Manica Janežič Ambrožič, globoko prepričana, da bosta tista bralka in bralec, ki se bosta soočila z romanom, navsezadnje bogato poplačana. S čim natanko? – Odgovor na to vprašanje smo v pogovor z Manico Janežič Ambrožič iskali v tokratni 7. strani.

Oddaja 7. stran tokrat pred vas ne prinaša predloga za obsežno branje, ampak knjigo, ki jo je mogoče prebrati v času od nedeljskega zajtrka do nedeljskega kosila istega dne. Čutna kratka zgodba preprostega pastirja, ki je sadil drevesa, se dogaja v Provansi. Delo Jeana Giona velja za klasično francosko literaturo. O Možu, ki je sadil drevesa se je Bojan Leskovec pogovarjal z antropologinjo in pisateljico Luno Jurančič Šribar.

Predvsem uporabna je knjiga, ki jo tokrat predstavljamo v oddaji 7. stran. Obenem pa tako rekoč osvobaja, čeprav govori o smrti. Njen naslov je Umetnost slovesovanja po švedsko. V devetem desetletju življenja jo je napisala švedska umetnica, slikarka Margareta Magnusson. V njej opisuje, kako s tako imenovanim slovesovanjem oziroma odstranjevanjem navlake in odvečnih stvari iz svojega doma svojcem po svoji smrti prihranimo čas, obenem pa se počutimo lažje oziroma naredimo nekakšno inventuro življenja.

Hana Bujanović Kokot, avtorica, novinarka in kuratorka literarnega programa v Layerjevi hiši v Kranju je izbrala delo tokratne 7. strani. Kot pravi sama, se je odločila za delo, za avtorja, h kateremu se vedno znova vrača. V oddaji prisluhnemo njenim razmislekom o delu večkrat nagrajenega ameriškega pesnika, pisatelja vietnamskega rodu, Oceana Vuonga. Bežen trenutek bajnosti bi lahko označili kot roman v prostem verzu in sinovo pismo materi, ki ne zna brati.

Predlog za branje, ki ga bomo danes predstavili v Sedmi strani, je Naša pozicija: Razred je pomemben. Gre za družbenokritično delo ameriške avtorice Bell Hooks, ki je sicer napisala in objavila prek 40 del, večino na temo rasizma, feminizma in razredne družbe. Bralka Nicoleta Nour, ki je knjigo prebrala, pravi, da se je je dotaknila tako študijsko kot tudi osebno.