Gospa Majda Rupnik, naša tokratna sogovornica, je že v pokoju in je, kot pravi, zdaj našla čas za besede. Ne samo, da rada bere, tudi sama je avtorica kar treh knjig, četrta je v nastajanju. »Vsa ta nevidna svetloba« je tisti roman, ki se je gospe Rupnik izjemno dotaknil. Predvsem je nenavadno, ker pisatelj Anthony Doerr piše o vojni na liričen način. O čem naj sanjajo otroci, ko postane zgodovina nočna mora?

V tokratni 7. strani predstavljamo življenjski priročnik avtorice Petre Škarja Najdi svojo srečo in mir. Ljudje smo si različni vendar nekaj nam je skupnega - vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. Kaj bi dali, da bi nam nekdo dal navodila, kako to doseči v tem življenju? Knjiga na 172 straneh govori o temeljnih življenjskih vrednotah ter opozarja na hitrost zahodnega sveta. O iskanju sreče in miru se je Marko Rozman pogovarjal z ljubiteljico knjig iz knjižnice Grosuplje, Kajo Štepic Marinčič.

V tokratni oddaji 7. stran vam predstavljamo knjigo, ki je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Irena Cerar se je podala na sedem tednov dolgo potovanje v sedem različnih slovenskih habitatov, med njimi gozd, gore, jame, mokrišča, reke, morsko obalo in kulturno krajino. In tako je nastalo po mnenju kritikov in bralcev odlično delo, ki ga umeščajo v žanr naravopisja. O Svetiščih narave se je Bojan Leskovec pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.

Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje.

»Svoboda človeka v družbi ni nikoli absolutna. Vedno je omejena s svobodo drugega človeka.« Nedelja je čas za osmišljeno prebiranje literarnih besedil in pripovedi. Tokrat bomo listali med stranmi zgodovinskega romana, Jaz, Napoleon, ki nas popelje v burno obdobje revolucionarnih sprememb v Evropi, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Romaneskni prvenec slovenske pisateljice in zgodovinarke Mojce Zupan Vrtač je še posebej navdušil pisatelja, novinarja in urednika Žigo Kastelica. V pogovoru z Niko Vrabec razgrne misli o knjigi ter spregovori tudi o primerjavah s filmsko epopejo Napoleon, Ridleyja Scotta iz leta 2023.

Današnji bralni namig nas popelje v zgodovino svetovne književnosti. Kmalu po francoski revoluciji je nastalo delo, ki je vzklilo na preprosti ideji, zakaj ne bi nečesa, kar sprva zgleda kot kazen, spremenili v ustvarjalni proces. Konkretno: Zakaj ne opisal svojega potovanja po sobi, v kateri sem zaprt? Tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj. Prepustil se je domišljiji, mislim in občutkom ter v dneh prestajanja kazni napisal lucidno delo, stkano iz besednih iger, vzklikov in anekdot. Xavier de Maistre je ob koncu 18. stoletja napisal Popotovanje po moji sobi. O njem se je Bojan Leskovec pogovarjal s Špelo Plestenjak, bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča in nastala je nova epizoda oddaje 7. stran.

Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.

Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.

Šesta kriminalka iz detektivske serije o Cormoranu Striku, ki jo pod psevdonimom že 12 let piše slovita avtorica Harryja Potterja, J. K. Rowling

Ali lahko igralec, ki je igral Jamesa Bonda, požanje uspeh tudi v drugih vlogah, v drugih filmih? – Ja, če govorimo o Seanu Conneryju. In ne, če govorimo o Timothyju Daltonu. Ali lahko pisateljica, ki je s sago o Harryju Potterju ustvarila globalno uspešnico za mlajše bralke in bralce, ponovi uspeh v polju književnosti za odrasle? Je, drugače rečeno, J. K. Rowling s svojo, pod psevdonimom pisano serijo kriminalk o detektivu Cormoranu Striku literarni Sean Connery ali pač Timothy Dalton? – Če je verjeti političnemu komentatorju, blogerju in ustvarjalcu podcastov, Aljažu Pengovu Bitencu, prej prvo kot drugo. A zakaj natanko? Kakšne so odlike njenih kriminalk nasploh in Srca, temnega kot črnilo – to je najbolj sveža knjiga iz serije, ki je bila doslej prevedena v slovenščino – posebej? – Odgovor smo v pogovoru z Aljažem Pengovom Bitencem iskali v tokratni 7. strani.

Tokrat listamo in obračamo strani avtobiografskega romana z naslovom Istanbul: Spomini na mesto avtorja Orhana Pamuka. Ta je eden najbolj znanih turških pisateljev, ki je med drugim leta 2006 tudi prejel Nobelovo nagrado za literaturo ter tako postal prvi Turek s to nagrado. Knjižni predlog bo tokrat predstavila Alenka Kafol, bralna navdušenka s Krasa.