Njena zbliževanja filozofije in znanosti v besedni umetnosti

Možnosti genskega spreminjanja nekaterim ljudem budijo upe, da bo mogoče pozdraviti njihove neozdravljive bolezni, popraviti, nadomestiti, zakrpati pomanjkljivosti in duševne luknje, oljašati življenje in narediti ljudi bolj srečne. Vendar smo do takšnih znanstvenih revolucij navadno zadržani, čeprav znanja in tehnologije, ki bi jih omogočile, že imamo. Veliko je etičnih vprašanj, ki opozarjajo na možne zlorabe, odrekanja odgovornosti pri ljudeh, ki bi uporabljali nedavno odkrita orodja, na razne selekcije, privilegiranosti in na deprivilegiranosti, številne možne napake in na pomanjkljiv družbeni nadzor. O takšnih in drugačnih rečeh se sprašuje dr. Tina Bilban, ki se o teh dilemah sprašuje kot pisateljica in filozofinja, čeprav njena dejavnost v polju literature zavzema veliko širši prostor, omeniti pa velja tudi, da je bila kot podoktorska raziskovalka s področja filozofije nekaj časa zaposlena na dunajskem Inštitutu za kvantno optiko in informacijo. Njena bibliografija zajema filozofske in fizikalne teorije časa ter njihovo aplikacijo na sodobno literaturo. Doslej je za odraslo bralno občinstvo napisala zbirko kratkih zgodb Interferenca, bolj odmeven pa je bil roman Hvala za škarje, v katerem se močno poglablja v odnose med družbo, filozofijo in genetiko. Čeprav je delno zaposlena na Inštitutu Nove revije, kot samostojna kulturna delavka piše tudi knjige za odraščajoče bralce. Med drugim jo zelo zaposluje delo predsednice slovenske sekcije IBBY, je tudi članica strokovnega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig. Literaturo pojmuje tudi kot most razumevanja med različnimi ljudmi, različnih kulturnih okolji in kot vez med mladimi in starejšimi.