"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Zakaj nekatera zemljepisna imena slovenimo, drugih ne? Dr. Nataša Gliha Komac pravi, da je veliko odvisno od družbenih, zgodovinskih in političnih okoliščin

"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Pravi, da moramo biti dosledni pri rabi slovenskih imen: Trst, Gorica, Beljak, Celovec in drugih. Če se bojimo, da se bo ta informativnost izgubila, lahko dodamo tudi zapis v uradnem jeziku države, v kateri je omenjeni kraj. 

"Mislim, da se moramo vendarle zavedati, da je del slovenske skupnosti po spletu različnih političnih okoliščin ostal na drugi strani meje. Da je preprosto nespoštljivo in žaljivo za njih za poimenovanje krajev, kjer živijo Slovenci na celo dvojezičnem območju, uporabljati tuje oziroma neslovensko ime."