"Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede.

S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi.

foto: SAZU

Novi predsednik SAZU akad. dr. Peter Štih razgrinja načrte o delu Akademije in njeni družbeni vlogi

"Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede.

S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o njenih izzivih v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi.

"Slovenska sprava je zelo težka, zelo oddaljena tema. Razklanost med Slovenci je danes nedvomno bistveno večja, kot je bila ob spravni slovesnosti v Rogu leta 1990, kar je bilo najpomembnejše spravno dejanje sprave pri nas ... Danes vidimo, in to je pokazal tudi simpozij o spravi na SAZU, da bo potrebne še veliko volje in energije, da bomo spravo dosegli. Po drugi strani, tako menim tudi sam, je bilo vendarle veliko narejenega, a nas čaka še veliko dela. Potrebujemo bistveno več politične pripravljenosti, spravo pa bomo dosegli takrat, ko se bomo zedinili okoli temeljnih vrednostnih vprašanj, ne toliko glede interpretacije zgodovine."