
Sign up to save your podcasts
Or


V Malmöju smo se pogovarjali s selektorjem slovenske rokometne reprezentance Ljubomirjem Vranješem, ki s Slovenijo na evropskem prvenstvu še ne pozna poraza
Po predtekmovalnem delu evropskega prvenstva v rokometu, na katerem Slovenija poraza ni doživela, smo se pogovarjali s svežim slovenskim selektorjem Ljubomirjem Vranješem.
“Imam neko filozofijo. To je za moštvo, ki bi rado uspelo, zelo pomembno. Vem tudi, da ni lahko v neko ekipo prinesti, kar misliš, da moraš. Posebej v balkanska moštva. Navajena so drugačnega načina vodenja, treniranja, kot sem navajen sam.”
Pogovor je potekal med tem, ko je selektor pripravljal videoposnetke in se že pripravljal na nadaljevanje turnirja. Zato pogovor ni bil dolg, selektorja nismo želeli motiti predolgo, saj včasih porabi tudi 20 ur za analizo enega tekmeca.
Prisluhite tudi našemu podkastu Cepelin.
V luči 70-letnice, ki smo jo letos praznovali v športnem uredništvu Radia Slovenija, pa vam ponujamo zbir zanimivih zgodb, ki so del naše bogate zgodovine
To so zakulisne štorije, ki smo si jih pripovedovali znotraj uredništva in vsaj sprva niso bile za v javnost – zdaj, z večje časovne distance, pa so, navsezadnje tudi zaradi tega, ker osrednji akterji lažje o njih govorijo, tudi za širši krog ljudi.
O epskih popotovanjih z legendo športnega uredništva Francijem Pavšerjem, o lažnem alarmu podtaknjene bombe med prireditvijo Športnik poletja, o tehniku, ki je sredi olimpijskih iger prevzel vlogo novinarja, tu pa tam pa tudi o kakšnem spodrsljaju. Prijetno poslušanje!
Jani Dvoršak, direktor slovenske antidoping organizacije
Jani Dvoršak, direktor slovenske antidoping organizacije se je prejšnji mesec na Poljskem udeležil mednarodne konference, na kateri je Svetovna protidopinška agencija dobila novega predsednika in sprejela prenovljen protidopinški kodeks. Kongres v Katowicah je minil tudi v znamenju ruskega dopinškega škandala, ki je najbolj zaznamoval svetovni boj proti dopingu v zadnjem desetletju.
“Če bi me vprašali pred desetimi leti ali pred olimpijskimi igrami v Sočiju, ali je možno, da se vzorci urina menjajo v laboratoriju in dela tovrstne stvari, bi rekel, to je scenarij za holidvudski film. Na žalost pa to ni bil scenarij za holivudski film ampak resničnost.”
Kako pa deluje Slovenska antidoping organizacija? V dveh desetletjih je bilo v Sloveniji več deset pozitivnih dopinških vzorcev.
“Mislim, da smo uspešni, ker smo znali pravila aplicirati na razmere v slovenskem športu. Nismo organ, ki bi preganjal športnike, ampak organizacija, ki skupaj z njimi poskuša narediti korak naprej in narediti slovenski šport bolj čist kot je zdaj. To pravim zato, ker nismo izjema in imamo vsako leto kar nekaj primerov dopinga. Imamo dovolj dela.”
Jani Dvoršak pravi, da SLOADO vsako leto opravi okoli 150 dopinških testov izven okvira tekmovanj v kopici športnih disciplin.
Selektor slovenske hokejske reprezentance tudi o tem, kako je začel igrati hokej na ledu
Drugi mandat selektorja slovenske hokejske reprezentance je Matjaž Kopitar začel na pripravljalnem turnirju v Liepaji. Dva tedna po nastopu v Latviji je v oddaji V sredo govoril o načrtih z reprezentanco. To poleg kvalifikacij za nastop na zimskih olimpijskih igrah čaka še svetovno prvenstvo skupine B.
“Cilj letošnje sezone je jasen. Če želimo na olimpijske kvalifikacije, moramo februarja odigrati brezhiben turnir na Jesenicah. Če želimo priti v skupino A, pa se moramo približati našemu maksimumu. Ne bom gledal predaleč, najprej bom postavil cilj skušati priti v skupino A. Lagal pa bi, če bi rekel, da ne boli, da mi nikoli ni uspelo obstati v skupini A.”
V nadaljevanju pogovora se je spomnil tudi svojih igralskih in trenerskih začetkov na Jesenicah.
“Imel sem sošolca, ki je tudi sam igral hokej, to je bil Janez Tušar. Po koncu pouka je vsak dan odhajal na trening. Vprašal sem ga kam, kako, zakaj. Potem sem se vpisal tudi jaz in potem je bila zgodba taka, kot je bila. Rad sem hodil na trening. Če je bila potrebna kakšna kazen, je bilo dovolj samo, da so omenili, da ne bom smel na trening. Hitro je bilo vse urejeno.
Beseda je tekla tudi o slavnem sinu Anžetu Kopitarju.
“Anže je bil najraje z mano v garderobi, najraje je opazoval druge igralce, kaj delajo. Ni bil razbojnik, v garderobi je sedel, kamor sem ga posedel. Čakal je, da sem se uredil in sva šla. Vse je požiral z očmi. Potem pa je prišlo obdobje, ko je začel drsati, to zgodbo pa že vsi poznajo. Ne samo jaz, tudi drugi so videli, da je nekaj posebnega.
Svetovni prvak v motokrosu o šampionski sezoni, odnosu z očetom in svoji prihodnosti
Dvakratni svetovni prvak v kategoriji MXGP Tim Gajser je govoril o svojem letu presežkov, pripravah na novo sezono in spremembah v spremljevalni ekipi.
“Po dveh težkih sezonah sem spet nazaj na vrhu. Res dober občutek. Veš, da v slabih sezonah, ko so bile poškodbe, ni vse šlo v pravo smer. Najpomembneje je, da uživam v tekmah, da grem na tekme z veseljem.”
Na vprašanje, ki je zelo mikavno že od prvega naslova naprej, kdaj na tekmovanja onstran Atlantika, odgovarja: “Ponudb ne manjka. Po naslednji sezoni mi poteče pogodba, naslednjo sezono pa še ostajam v razredu MXGP. Potem pa je še vse odprto. Amerika, to so moje otroške sanje.”
Honda mu že pripravlja novo pogodbo, pogajanja bodo kmalu tu. Gajser bo prihodnjo sezono dobil novega, mladega dirkača, o tem, da ekipa nima dveh prevladujočih dirkačev, denimo KTM ali Yamaha, pa razlaga.
“Po eni strani bi bilo to dobro. Po drugi strani pa to prinaša tudi trenja znotraj ekipe. Če se dva borita za naslov, je to tako, kot bi imel dve ekipi pod isto streho.”
Nedavno je Honda na dogodku po koncu sezone gostila vse svoje voznike. Tam je bil seveda tudi Marc Marquez.
“On večino časa preživi na motorju za motokros. A vozi moto GP in nima veliko časa za to. Mislim, da možje pri Hondi iščejo datum, da bi z Marcom lahko skupaj trenirala na stezi za motokros. Pogovori potekajo, morda nam uspe.”
Letošnja sezona je bila zagotovo prelomna še na osebno-poslovni ravni, saj je Tim prekinil sodelovanje s svojim očetom Bogomirjem.
“Najtežje je bilo začeti ta pogovor. Izraziti željo, kaj si želiš. To sva oba težko sprejela, a je bilo to edino pravilno. Motokros je bil vse, o čemer sva se znala pogovarjati. Včasih sem pogrešal očeta.”
Velika želja sta nastop na olimpijskih igrah in zmaga na katerem koli turnirju serije ATP. Najraje v nam bližnjem Umagu. Zastava na Dunaju ga je zmotila
Aljaž Bedene je najboljši slovenski teniški igralec zadnjega obdobja, prvi, ki je lani skoraj celotno sezono preigral na turnirjih najvišjega razreda. Štirikrat je že zaigral tudi v finalu, najbližje zmagi je bil letos v Metzu.
“Zaključek sezone je bil zelo dober, še nikoli tako. Po Parizu sem našel prave strune in to se je poznalo tudi pri moji igri. Najboljša dvoboja sezone sem odigral v Wimbledonu in na odprtem prvenstvu ZDA.”
V karieri je osvojil 16 turnirjev serije challenger, letos tudi domačega v Portorožu.
“Turnir serije ATP bi najraje dobil v Umagu. Je najbližje domu in tam se zbere največ slovenskih navijačev. Če bi se to zgodilo v Umagu, mislim, da bi bilo to vrhunsko za slovenski tenis.”
Velika želja je nastop v Tokiu na olimpijskih igrah. To je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da se je iz Velike Britanije vrnil nazaj v Slovenijo: “Na olimpijskih igrah ne želim le igrati, tam želim biti v čim boljši formi. Zdi se mi, da se v tem trenutku vse lepo sestavlja.”
Pogovarjali smo se tudi o neljubem dogodku na turnirju na Dunaju, kjer se ob njegovem imenu ni pojavila zastava s pravim grbom, razkril pa je tudi načrte za bližnjo prihodnost. “V Lukovici bomo naredili dodatna igrišča in fitnes. Tega v Sloveniji ni. Želimo dvigniti slovenski tenis na višjo raven. Otrokom bi rad dal nekaj, česar jaz nisem imel.”
From the publisher's feed

14 Listeners

10 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

10 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

9 Listeners

5 Listeners

6 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

5 Listeners

1 Listeners

5 Listeners

5 Listeners

0 Listeners

2 Listeners

7 Listeners

3 Listeners

0 Listeners