Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če hoče človeštvo segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Pri tem bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, recimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika.

V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, transportu izpustov z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, v kateri te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na tehnologije zajema ogljika tam, kjer ga v ozračje spuščamo največ.

"V sežigalnico odpadkov želimo vgraditi napravo za zajemanje ogljika. S tem bi lahko zajeli CO2, ki nastaja med sežiganjem. Namesto da bi ga spustili v ozračje, ga nameravamo uskladiščiti od dva do tri kilometre pod dnom Severnega morja." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme

"Rezultati poskusnega zajemanja ogljika so bili zelo dobri, pokazali so, da so bili izpusti zelo nizki in v okviru varnostnih omejitev, poraba aminov pa je bila prav tako zelo nizka. V bistvu je bila celo nižja od pričakovane. To je pomembno." - Marius Tednes, Fortum Oslo Varme

"Za zajem ogljika je pomembno, da imamo na voljo veliko presežnih virov obnovljive energije. Smiseln je tam, kjer imamo velik vir izpustov z visokimi koncentracijami ogljika." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut