Zvone Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.

Biodinamična kmetija Černelič prejela evropsko nagrado kot primer dobre prakse za blaženje podnebnih sprememb

Zvone Černelič iz Dečnega Sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.

»Da ne bi z ekološkim načinom kmetovanja prehranili sveta, s tem se jaz ne strinjam! Absolutno trdim, da je hrane preveč, preveč se je zmeče proč, predvsem v razvitem svetu, v nerazvitem svetu je pa manjka. V nerazvitem svetu manjka tudi znanja. Če bi znanje, ki ga ima razviti svet, preusmerili tja in pomagali tudi finančno, bi se stanje v nerazvitem svetu bistveno popravilo. Predvsem bi bilo treba zmanjšati industrijsko živinorejo. Hkrati bi jo morali bolj potisniti v hribe, da se ta območja ne zarastejo. Masovna živinoreja s hlevi na gnojevko ni sprejemljiva, to je preveč obremenjujoče, živali imajo premalo naravnega življenjskega prostora. Namesto živinoreje bi pridelovali več zelenjave, žita in sadja.  Na enem hektaru  na leto lahko zredimo 200 kg mesa, na enem hektaru pa bi lahko bistveno več pridelli zelenjave, žit in sadja ter nahranili več ljudi na enem hektaru. Hkrati moramo tudi zmanjšati odpadno hrano. To so rešitve pri katerih absolutno ne bi mogli biti lačni. »