Prva svetovna vojna se je končala. Družbena ureditev, v kateri so se znašli naši predniki, se je znova spremenila: Avstro-Ogrske ni bilo več, nastala je država SHS. Posledice vojne so občutili tudi tisti, ki so jih povezovale gore: poti so bile poškodovane, številne koče so pogorele. Slovensko planinsko društvo (SPD) je svojo novo usmeritev videlo v gospodarski dejavnosti, kar pa ni bilo po godu mladi generaciji, ki je želela v gorah iskati predvsem športne izzive. 2. februarja 1921 se je rodil Turistovski klub Skala, ki je spremenil zgodovino slovenskega alpinizma in močno vplival na razvoj in usmeritev te dejavnosti pri nas. Zakaj je pritegnil mlade ljudi povsem različnih nazorov, zajemal tako številna področja in kakšna bi bila njegova vloga, če bi obstajal še danes, je v oddaji Sledi časa raziskoval Jure K. Čokl.

100 let Turistovskega kluba Skala

Prva svetovna vojna se je končala. Družbena ureditev, v kateri so se znašli naši predniki, se je znova spremenila: Avstro-Ogrske ni bilo več, nastala je kraljevina SHS. Posledice vojne so občutili tudi tisti, ki so jih povezovale gore: poti so bile poškodovane, številne koče so pogorele. Slovensko planinsko društvo (SPD) je svojo novo usmeritev videlo v gospodarski dejavnosti, kar pa ni bilo po godu mladi generaciji, ki je želela v gorah iskati predvsem športne izzive. 2. februarja 1921 se je rodil Turistovski klub Skala, ki je spremenil zgodovino slovenskega alpinizma in močno vplival na razvoj in usmeritev te dejavnosti pri nas. Zakaj je pritegnil mlade ljudi povsem različnih nazorov, zajemal tako številna področja in kakšna bi bila njegova vloga, če bi obstajal še danes?

Rjoveča dvajseta leta minulega stoletja so v planinstvu, Slovenkam in Slovencem tako ljubi aktivnosti, pustila neizbrisen pečat, ki je za zmeraj spremenil tok zgodovine alpinizma. Mladi se niso več hoteli identificirati s hojo v gore, ampak jih je začela mikati tako imenovana visoka turistika oziroma, kakor bi ji rekli danes, alpinizem. Čas za ustanovitev kluba, ki bi jih med seboj povezal, je bil nadvse primeren, pravi dr. Tomaž Pavlin s Fakultete za šport. To obdobje je bilo tudi na splošno na področju športa zelo plodno. Posebno mesto na področju športa je imelo pri nas že takrat plezanje, čeprav ne moremo govoriti o alpinizmu, kakršnega poznamo danes. Takrat je šlo za popolnoma novo smer v kontekstu dojemanja aktivnosti v gorah.

Tako je kaj hitro prišlo do trenj med starejšo generacijo planincev, ki je vodila SPD in mlajšo generacijo, ki je želela visoki turistiki v sklopu SPD izboriti enakopraven položaj, razlaga dr. Peter Mikša z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. 2. februarja 1921 so v Ljubljani ustanovili Turistovski klub Skala. To je bila v odnosu do krovnega Slovenskega planinskega društva izjema, kakršnih do takrat niso poznali. Reakcija Slovenskega planinskega društva ob ustanovitvi TK Skala je bila pričakovana. Delovanju kluba so se posmehovali in mu tudi odkrito nagajali. Vendar so ob koncu dvajsetih let minulega stoletja začeli s TK Skala sodelovati pri razvoju alpinizma. TK Skala torej ne smemo jemati kot konkurenco Slovenskemu planinskemu društvu, poudarja dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. TK Skala je v dvajsetih letih svojega delovanja korenito spremenil tako podobo alpinizma in smučanja, kot tudi fotografije, filma in še nekaterih drugih dejavnosti, na področju katerih so orali ledino razvoja. Danes bi jih lahko razumeli kot vrhunske športnike, ki bi iskali vedno nove izzive na področju športne dejavnosti v gorah.