Tako kot lani se je morala tudi 51. izdaja mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, ki se že tradicionalno odvija v januarju in februarju, zaradi zaostrovanja epidemije zateči na splet. Festival se je že v 70. letih 20. stoletja vzpostavil kot uporniški filmski dogodek, ki je namesto rdečih preprog in filmskih zvezd podpiral produkcijo držav t. i. tretjega sveta in napolnil kinodvorane z avtorskimi filmi iz južne Amerike, Azije in Afrike, ne le Evrope in Amerike. Svoje poslanstvo iz časov svojega začetka do določene mere ohranja tudi danes – vsekakor je eden redkih filmskih festivalov svetovnega filma v Evropi v pravem pomenu besede. Tokrat podrobneje predstavljamo programski sklop Veliko platno.

Španski cineast Pedro Almodovar, ki je s svojimi pogosto komičnimi, predrznimi in včasih celo prostaškimi, drugič pa ganljivimi zgodbami o ženskah in njihovih ljubimcih, gejevskih moških, transseksualcih in njihovih ljubimcih in materah, pankericah in pankerjih, igralkah in igralcih ter drugih posebnežih v živih, nasičenih barvah z rdečimi odtenki na čelu odločilno zaznamoval španski postfrankistični film in se kot eden njenih najprepoznavnejših avtorjev vpisal tudi v evropsko zgodovino filma, pa je s filmom Vzporedni materi posnel svoj najbolj eksplicitno političen film, saj v njem pripoveduje, kot pravi, tudi o najtemnejših vidikih španske državljanske vojne.

Začel se je festival svetovnega filma v Rotterdamu, na kinospored pa sta prišla filma mojstrov Almodovarja in Farhadija

Tako kot lani se je morala tudi 51. izdaja mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, ki se že tradicionalno odvija v januarju in februarju, zaradi zaostrovanja epidemije zateči na splet. Festival se je že v 70. letih 20. stoletja vzpostavil kot uporniški filmski dogodek, ki je namesto rdečih preprog in filmskih zvezd podpiral produkcijo držav t. i. tretjega sveta in napolnil kinodvorane z avtorskimi filmi iz južne Amerike, Azije in Afrike, ne le Evrope in Amerike. Svoje poslanstvo iz časov svojega začetka do določene mere ohranja tudi danes – vsekakor je eden redkih filmskih festivalov svetovnega filma v Evropi v pravem pomenu besede. Tokrat podrobneje predstavljamo programski sklop Veliko platno.

Španski cineast Pedro Almodovar, ki je s svojimi pogosto komičnimi, predrznimi in včasih celo prostaškimi, drugič pa ganljivimi zgodbami o ženskah in njihovih ljubimcih, gejevskih moških, transseksualcih in njihovih ljubimcih in materah, pankericah in pankerjih, igralkah in igralcih ter drugih posebnežih v živih, nasičenih barvah z rdečimi odtenki na čelu odločilno zaznamoval španski postfrankistični film in se kot eden njenih najprepoznavnejših avtorjev vpisal tudi v evropsko zgodovino filma, pa je s filmom Vzporedni materi posnel svoj najbolj eksplicitno političen film, saj v njem pripoveduje, kot pravi, tudi o najtemnejših vidikih španske državljanske vojne.