Bolnišnična šola OŠ Ledina ima 19 oddelkov na 5 lokacijah, 23 učiteljic in 2.700 šolarjev na leto

Bolezen ne izbira. Tudi veliko otrok in mladih pristane v bolnišnicah – nekateri za kratek čas, drugi za daljši, tretji morajo bolnišnice zaradi kroničnih bolezni obiskovati vse svoje otroštvo. Da ne izgubijo stika s šolskim delom, da se lahko po okrevanju brez težav vrnejo k pouku in da lahko kljub bolezni ali poškodbi napredujejo na svoji izobraževalni poti, skrbijo bolnišnične šole. Večina bolnišnic v Sloveniji je povezanih z bližnjo osnovno šolo, ki mladoletnim otrokom v prostorih bolnišnice pomaga pri šolskem delu. Da je bolnišnična šola prav posebna vrsta šole, smo se prepričali, ko smo za oddajo Sledi časa raziskovali delovanje in zgodovino najstarejše in največje bolnišnične šole v Sloveniji. Ljubljanska Bolnišnična šola OŠ Ledina letos praznuje 70. obletnico delovanja, danes ima 19 oddelkov na 5 lokacijah (na Pediatrični kliniki, otroškem oddelku Dermatovenerološke in Ortopedske klinike, Psihiatrični kliniki ter na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča), v njej je zaposlenih 23 učiteljic, ki skrbijo za 2.700 šolarjev na leto.

Pogovarjali smo se z vodjo bolnišničnih šolskih oddelkov OŠ Ledina Manjo Žugman, učiteljico razrednega pouka in vodjo šolskega oddelka Marjetice na URI Soča Tanjo Babnik, učiteljico razrednega pouka in vodjo šolskega oddelka Hobotnice na kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike Mojco Topič, četrtošolko Lijo Šarlah, ki je na rehabilitaciji v URI Soča, in dvema bivšima učencema bolnišnične šole Sergejo Urnaut in Filipom Gantarjem, ki sta v bolnišnici preživela precejšen del svojega otroštva oz. mladosti.