Aktualno 202

Ste že kdaj ob vožnji po štajerki kmalu po Zadobrovi opazili nenavaden, gobi podoben stolp? To je raziskovalni reaktor Triga Instituta 'Jožef Stefan', ki deluje že 60 let. Na jutrišnji dan, torej 31. maja, bo minilo šest desetletij, odkar je leta 1966 dosegel prvo kritičnost, pri tem pa še danes ostaja ena od ključnih slovenskih raziskovalnih in izobraževalnih infrastruktur na področju jedrske tehnologije. Na reaktorju usposabljajo bodoče jedrske strokovnjake in operaterje Nuklearne elektrarne Krško, razvijajo nove materiale za prihodnje tehnologije, sodelujejo s CERN-om, raziskujejo možnosti zdravljenja raka z nevtroni ter celo preučujejo vpliv sevanja na mutacije rastlin. Njegova zgodovina skriva tudi številne zanimivosti in anekdote: od hrastov, ki so jih ob gradnji posadili zaposleni, do snemanja filma Varuhi formule, ki ga je navdihnil zamolčani jedrski incident v nekdanji Jugoslaviji. Kako je videti pogled v znamenito modrino reaktorskega bazena, zakaj velja Triga za enega od najvarnejših raziskovalnih reaktorjev na svetu in kakšno vlogo ima pri razvoju slovenske znanosti danes, pa v tokratni reportaži.

Foto: Institut 'Jožef Stefan'

Od srede je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda največji inkluzivni festival v Sloveniji Igraj se z mano. Namenjen je druženju, vključevanju in sodelovanju ljudi z različnimi sposobnostmi in interesi. Posebnost festivala je prijetno in sproščeno vzdušje, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle, letošnja posebnost ob jubilejni 20. obletnici pa sta tudi dva zanimiva večerna koncerta. Kako je bilo prve dni festivala, ki ga obiskovalci opisujejo kot enega najbolj srčnih in pozitivnih dogodkov v Ljubljani, bomo slišali v reportaži Nine Slavec in Lana Konestaba. Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano

Furlanska reka Meduna ima, čeprav se zdi protislovno, zaradi bližine vojaške baze še ohranjene odseke z delujočimi naravnimi sistemi. Pšata v porečju Save pa je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem z regulacijami, poglabljanjem struge, omejevanjem prostora vodi. Prav tak pristop je eden izmed razlogov za izrazitejše poplave, suše in osiromašene naravne procese. V reportaži bomo v okviru projekta Life2Rivers zabredli v omenjeni reki in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče Pšato ponovno obnoviti v delujoč rečni sistem. Kot poudarjajo naravovarstveniki in strokovnjaki za vode, obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, niti graditve novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo, ter tako naravi in s tem ljudem dajejo možnost življenja.

Sogovornice in sogovorniki:

Najstarejši slovenski mladinski klub in samoniklo prizorišče, Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici, je svoja vrata odprl na nekdanji dan mladosti, 25. maja 1966, v Sokolskem domu. Že od začetka delovanja ponuja prostor mladim, obenem pa je eden najpomembnejših alternativnih glasbenih prizorišč pri nas. S tistimi, ki program v MKNŽ ustvarjajo že desetletja, kot tudi z mladimi prostovoljci in obiskovalci smo se pogovarjali o zgodovini njihovega kluba, pa tudi o tem, zakaj je pomembno, da mladinski klubi in centri sledijo potrebam mladih, in o tem, kakšen je pomen takih prostorov tudi zunaj večjih mestnih središč.

Na letališču v Moškanjcih so študenti mariborske Medicinske fakultete, združeni v Študentsko urgentno sekcijo ŠUS, v okviru »urgentnega vikenda« pripravili simulacijo/vajo masovne letalske nesreče. S tem skušajo na morebitne hude množične nesreče pripraviti ne le bodoče urgentne zdravnike, pač pa tudi vse druge reševalne službe. Zato so z več 10 študenti medicine iz mariborske in ljubljanske fakuletete sodelovali še študenti zdravstvene nege pa gasilci, policisti, vojska in reševalci. Skupno je na vaji sodelovalo kakih 200 udeležencev.

Že sedem desetletij nas en prav poseben glas opominja, da si Zemljo delimo z vsemi živimi bitji – in da jo počasi, a vztrajno uničujemo. David Attenborough, legendarni pripovedovalec, novinar in okoljevarstvenik, je prejšnji teden praznoval 100. rojstni dan. V karieri je posnel več kot sto dokumentarnih filmov na vseh celinah in postal glas narave. O njegovih začetkih in o tem, kako je definiral žanr dokumentarnega filma, sta pripovedovala filozof, fizik, pisatelj in novinar Sašo Dolenc ter novinarka Radio Slovenija Mojca Delač.

Mura je nekoč veljala za divjo in razvejano reko, nato pa so jo desetletja regulacij in posegov marsikje spremenila skoraj v kanal. Danes ji skušajo naravovarstveniki z obnovo mrtvic, rokavov in poplavnih območij vrniti del izgubljene dinamike. V reportaži iz Petanjcev ob Muri spremljamo naravovarstvenico Anjo Cigan v zeleni oazi, kjer se voda, ptice in obrežno rastlinje tik ob glavni prometnici vračajo v prostor, ki ga je človek dolgo krojil po svoje.

Na severozahodnem robu Podgorskega krasa, kjer je gradnja drugega tira za sabo pustila globoke posege v prostor, danes naravovarstveniki spremljajo, kako se občutljiva kraška krajina sooča s posledicami velikih infrastrukturnih del. V reportaži iz krajinskega parka Beka spremljamo biologinjo in geografinjo iz Zavoda RS za varstvo narave po Stezi prijateljstva med travniki, gozdovi in ostanki nekdanjega obmejnega sveta.

V Centru varne vožnje na Vranskem, ki v enem dnevu prejme več adrenalina kot marsikatera mestna obvoznica, so se zbrali mladi vozniki z enim ciljem – dokazati, da za volanom niso le samozavestni, ampak predvsem odgovorni. V finalnem izboru tekmovanja Najboljši za volanom 2026, ki ga organizira AMZS so se na eni strani združili znanje, refleksi in mirni živci, na drugi pa izzivi, ki so hitro pokazali, da je dobra vožnja precej več kot le pritisk na plin.

Danes je butično vse – in hkrati nič, je bila ena od ugotovitev na nedavnem srečanju akterjev slovenskega butičnega turizma, ki ga je organiziralo Združenje butičnih namestitev.  Osnovno vprašanje, okoli katerega so se vrteli udeleženci, je bilo: Ali je butični turizem v Sloveniji razvojni model ali zgolj všečna parola?