Aktualno 202

By RTVSLO – Val 202News Daily News

Aktualno 202 episodes

May 16 Pogovor je še vedno najmočnejše orodje pomoči
Mednarodni dan telefonov za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski je dan, posvečen telefonskim in spletnim svetovalnim linijam za otroke ter mladostnike, ki potrebujejo pomoč, podporo ali zaščito. Obeležujemo ga vsako leto 17. maja. Pri nas TOM deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, v njegovi mreži pa deluje 145 prostovoljcev, ki nudijo čustveno oporo otrokom in mladostnikom, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami in stiskami. Eden od njih je izkušeni Nace Breitenberger s katerim se je pogovarjala Ana Gajanovič.
11 min
May 11 Kaj ima slonova lobanja s kiklopi?
Na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani hranijo marsikaj: od tri milijarde let starih fosilnih metuzalemov, surovih diamantov do fosilov dinozavrov in mamutovih zob. Geološka zbirka je bila sicer ustanovljena okoli leta 1920. Njena ustanovitelja sta bila Karel Hinterlechner in Marijan Salopek, zasnovala sta jo po zgledu zbirke v Pragi, rasla pa s sistematičnimi odkupi zasebnih zbirk.
Danes je med več kot 25 tisoč krasotci kot doma Tristan Rome, geolog, ki zadnja leta skrbi za geološko zbirko.
Do danes so poznavalci uradno popisali več kot 6200 različnih mineralov in velik delež jih hranijo tudi na Aškerčevi v Ljubljani na tej največji in najbolj celostni učna šolski geološki zbirki v državi. Eni od najlepših kristalov so sončno in okrasto rumeni kristali wulfenita, ki – podobno kot meteoriti ter kristali melita in dravita – pri nas spada med naravne vrednote, ki jih določuje Uradni list Republike Slovenije.
15 min
May 09 Ali potrošniki kmalu ne bomo več vedeli, ali prehranski izdelki vsebujejo gensko spremenjene rastline?
Pionirka in ena glavnih strokovnjakinj za področje ekološke pridelave Martina Bavec izpostavlja, da je prevladujoče kmetijstvo odvisno od uvoza repromaterialov in energije, semenska pridelava pa je zelo upadla. Na dobavitelje se dogaja nenehen pritisk po nižanju cen, potrošniki pri nakupu hrane vse bolj na prvo mesto postavljajo ceno. Razlika med domačimi in uvoženimi prehranskimi izdelki je ob kakovosti pogosto tudi v ostankih fitofarmacevtskih sredstev in njihovih koktejlov. Opozarja, da se pri rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, obljube o zmanjšanju uporabe teh snovi niso uresničile, saj se je uporaba glifosata zelo povečala. Evropski poslanci bodo še ta mesec odločali o uredbi, po kateri ne bi bilo več obvezno označevanje teh rastlin.
12 min
May 09 Cirque du Soil: prehranski sistem je podoben cirkusu
Sodobni prehranski sistem je v marsičem podoben cirkusu. Je spektakultaren, bleščeč in poln iluzij, za katerimi se skrivajo resne družbe in okoljske posledice. Obiskali smo Cirque du Soil, ki nagovarja skozi igro, raziskovanje in interakcijo.
Naša potrošnja ima velik vpliv na cel svet. To, kar se sprva zdi barvito in spektakularno, se med interaktivno cirkuško razstavo kmalu razkrije kot temačno. Nadzor in monopoli, boji za prevlado, izkoriščanje in neenakosti. Toda alternative in vizije za pravičen in trajnosten prehranski sistem obstajajo. Agroekologija ne deluje proti naravi, ampak skupaj z njo.
14 min
May 09 Tek trojk: Močnejša pomagata šibkejšemu
Včeraj je bila v Ljubljani osrednja prireditev v okviru pohoda v spomin na čase 2. svetovne vojne, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Tridnevno dogajanje se je začelo v četrtek s pohodi otrok ljubljanskih vrtcev, v petek so bili na delu poti osnovnošolci in dijaki, v soboto pa sta bila na sporedu rekreativni pohod in tek trojk. Dogodka se je v treh dneh udeležilo več kot 52.000 ljudi.
10 min
May 08 Hantavirus se mnogo težje prenaša s človeka na človeka kot pa gripa
Ob najnovejšem izbruhu hantavirusa je bilo doslej prijavljenih osem domnevnih primerov okužbe, od tega so pri petih hantavirusno okužbo tudi dokazali, tri osebe pa so doslej zaradi okužbe umrle. V Svetovni zdravstveni organizaciji dopuščajo možnost, da bo primerov zaradi dolge inkubacijske dobe še več, ob tem pa mirijo, da ni razloga za skrb. To je potrdila tudi virologinja Tatjana Avšič Županc, ena od največjih svetovnih poznavalk hantavirusov, ki se v teh dneh udeležuje strokovnega posveta v Padovi.
Gostja: Virologinja Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Foto: Matjaž Tavčar
11 min
May 07 Mladi bi se več pogovarjali o čustvih
Hormoni in demoni je priročnik za najstnike, ki sta ga izdali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, obravnava pa vprašanja, ki pomembno zaznamujejo obdobje odraščanja, ko spremembe telesa in čustev ustvarjajo tudi notranje stiske in dvome. Glavne teme, ki jih knjiga na nevsiljiv, simpatičen in predvsem dostopen način obravnava so samopodoba in vpliv družbenih omreži, odnosi, zaljubljenost, seks in soglasje, duševno zdravje, stiske in osamljenost, pritisk družbe, šole in okolice ter identiteta in odraščanje v sodobnem svetu.
13 min
May 04 Jurčičeva rojstna hiša: dve stoletji zgodb
"Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo."
O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi.
Na domačiji, v Jurčičevi rojstni hiši, še vedno diši po starih časih. Hiša, ki je bila zgrajena pred 200 leti ‒ prav letos zaznamuje to obletnico ‒ je ohranjena v prvotni obliki, sama domačija pa je eden redkih muzejev na prostem pri nas in spomenik lokalnega pomena. Njen lastnik je Občina Ivančna Gorica, upravljalec pa javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače, strokovno pa jo podpirata Slovenski etnografski muzej in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Za Jurčičevo domačijo je letošnje leto ob obletnici rojstne hiše posebno tudi zato, ker mineva 160 let od izida prvega slovenskega romana Deseti brat in 150 let od nastanka prve slovenske tragedije Tugomer. Po domačiji, na kateri se je rodil pisatelj in novinar, ki je bil v svojem obdobju prava literarna zvezda, danes pa je morda že nekoliko preveč pozabljen, nas je popeljala vodja domačije Simona Zorc Ramovš.
18 min
May 02 Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi ženskega dela v povojni Sloveniji in njegovemu pomenu pri modernizaciji družbe.
Razstava se osredotoča na obdobje zgodnjega socializma do konca šestdesetih let 20. stoletja, ko so se zgodile pomembne družbene spremembe. Ženske so vstopale v politiko, se zaposlovale v različnih gospodarskih panogah in novih poklicih, hkrati pa se je povečalo tudi število žensk v visokošolskem izobraževanju. Ti procesi so postopno spreminjali položaj ženske tako v družbi kot v družini. Kljub temu pa se družbene navade in pričakovanja do žensk kot mater in skrbnic doma niso bistveno spremenila, zato so se z novimi možnostmi pojavili tudi novi izzivi.
Pobuda za razstavo je nastala v okviru projekta Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju, pri katerem poleg muzeja sodelujejo še Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU. Namen razstave, ki bo na ogled do 21. junija, je izsledke raziskovalnega projekta in znanstveno delo raziskovalne skupine približati širši javnosti.
Avtorice razstave so: Manca G. Renko, Brina Kotar, Jovana Mihajlović Trbovc, Tanja Petrović, Urška Strle, Marta Verginella, Andreja Zupanec Bajželj
18 min
April 30 Alma Igra, zgodovinarka prehrane: Živimo v času prehranske propagande
Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.
11 min