Aktualno 202

Pokopališča niso le kraji spomina na umrle, temveč tudi nekakšni javni arhivi preteklosti, ki pričajo o družbenem duhu določenega časa. A včasih ni nikogar več, ki bi se spominjal – narava se počasi vrine v kulturo, mah prekrije napise in pokopališče utone v pozabo.

Tako je bilo še pred nekaj leti s pokopališčem pri Kobacu v Trbovljah, skritim v gozdu, ki, če že ni bilo povsem pozabljeno, je bilo vendar povsem zaraščeno. Na pobudo Edija Hribška so ga pred nekaj leti uredili, danes pa zanj skrbijo prostovoljci in učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje.

Ljubljana je v zadnjem oktobrskem tednu gostila največji plesni spektakel v zgodovini Slovenije, na katerem se je uradno začelo svetovno prvenstvo v urbanih plesnih zvrsteh hip hopa, poppinga in breakinga. Tekmovanja v več starostnih kategorijah - od otrok do odraslih, se je udeležilo več kot 4500 plesalcev iz 36 držav, ki so prestolnico za pet dni spremenili v središče svetovne plesne energije.

FOTO: Nikola Janušič in Arhiv Hiše Plesa

V podjetništvu se napake zgodijo. Od tistih, ki nas sprva razjezijo, do tistih, ki nas pozneje nasmejijo – vsaka nas nauči nekaj o poslu, ljudeh in o sebi. Včasih pa napaka sploh ni napaka. Le trenutek, ki te spomni, zakaj delaš to, kar delaš

Sogovornik:

Ta teden smo obeležili šest desetletij oddaje Lahko, noč otroci!. Prva epizoda je namreč izšla leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu ob glasbeni priredbi skladatelja in dirigenta Kruna Cipcija. Od takrat oddaji lahko prisluhnemo vsak dan ob 19.45 na prvem programu Radia Slovenija. Kako nastane zvočna pravljica? Zakaj jih najmlajši radi poslušajo in kakšne spomine obudijo pri odraslih, boste izvedeli v tokratni reportaži.

Foto: Bobo

V tokratnem sklopu oddaj o rekreaciji gostimo vrhunske športnike, ki se rekreativno ukvarjajo tudi z drugimi športi.

Tokrat smo se na gorsko-kolesarskem treningu pridružili slalomistu na divjih vodah Žigi Linu Hočevarju. Mladi Ljubljančan je še pred kratkim v Avstraliji zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu, ob koncu sezone pa spet našel čas za enega ljubših hobijev.

Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?

Sogovornica:

Ko hodite po mestu, se prej ali slej tako rekoč zaletite v oglasno tablo, na kateri vas vabijo, da ugriznete v meso v katerem od obratov hitre prehrane. Slovenska mesta pri tem niso izjema, so se pa nekatera mesta – ne samo v Evropi – odločila, da prostore, prej namenjene oglasnim panojem, namenijo nečemu drugemu – novim drevesom, umetniškim razstavam ali zgolj praznemu prostoru. Nekatera so se odločila tudi za prepoved oglasov za hitro in nezdravo hrano. Zakaj so oglasi za velike korporacije, za hitro prehrano in meso tako problematični? Pridelava hrane je sektor z veliko izpusti toplogrednih plinov, ki v glavnem prihajajo iz živinorejskega sektorja. Ta je tudi glavni dejavnik izsekavanja gozdov. Preveč mesa tudi škodi našemu zdravju. Veliko je razlogov za to, da bi morali uživati manj mesa, a oglasi – tudi tisti, plačani iz javnih sredstev – nas prepričujejo nasprotno. Špela Novak se je pogovarjala z direktorico Umanotere Gajo Brecelj in s soustanoviteljico britanske organizacije AdFree Cities Nicolo Wilks, ki se je v Ljubljani udeležila posveta v organizaciji Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije.

Na tokratnem Avdiofestivalu, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal v ponedeljek v ljubljanski Cukrarni, je kot ena osrednjih vabljenih gostij nastopila dolgoletna direktorica Švedskega radia Cilla Benkö, tudi podpredsednica Združenja evropskih radiodifuznih organizacij, po domače Evrovizije, ki velja za eno najprodornejših medijskih direktoric na svetu. Uspeh Švedskega radia, ki ga vodi od leta 2012, to tudi potrjuje, saj gre za najbrž najuspešnejši javni radio na svetu. Kot med drugim pravi, je njeno sporočilo, "da če bo vsaka medijska hiša poskušala biti vse, bomo vsi zanič. In zato smo se na Švedskem radiu odločili, in to se morda v prihodnosti izkaže za napačno, vendar zdaj še vedno delujemo tako, da je naša glavna dejavnost produkcija zvoka." Na Valu zavrtimo del pogovora, ki ga je z njo za televizijske Odmeve posnel Igor E. Bergant.

Prevode je brala Ajda Sokler. 

V Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se bo v prihajajočih dneh predstavilo 46 domačih in tujih modnih oblikovalcev. Kaj se dogaja v zakulisju modnih revij in kaj domači oblikovalci menijo o položaju modne industrije pri nas, v reportaži s 16. Ljubljanskega tedna mode.

Foto: Jure Makovec

V tokratnem nizu oddaj o rekreaciji gostimo vrhunske športnike, ki se rekreativno ukvarjajo tudi z drugimi športi. V prvi oddaji se nam je pridružil nekdanji košarkar Miha Zupan, ki se zdaj večkrat podi za nogometno žogo, tokrat pa nas je na teren odpeljala plavalka Neža Klančar. A ni nas popeljala na bazen, temveč v ljubljanski plezalni center Balvanija.