Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.

Fotografija: Josef Aschbacher, Vir Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

V fokusu je nova knjiga Enfilade: življenje stanovanja arhitekta Miloša Kosca. Avtorja zanima, kako prostor in družba vzajemno vplivata drug na drugega. Z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine 20. stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, pravi Kosec, stopajo v različna zgodovinska obdobja in srečujemo ljudi tistega časa, ki so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo. Miloš Kosec ob pomoči tlorisa stanovanja in družinskega arhiva ter skupaj z osebnimi spomini izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.

Arhiv Republike Slovenije v letu 2025 praznuje svojo 80-letnico. Kar dolgih 30 let je trajalo čakanje na dokončno urejen dom pomembne državne ustanove, ki bo zdaj delovala bolj učinkovito in hkrati primerneje poskrbela za sprejem obiskovalcev oziroma zainteresiranih državljanov. Sprehodili smo se po številnih oddelkih Arhiva v nekdanji Domobranski kasarni.

Perica Jerković in Robi Petan, komika, ki sta tudi letošnjo najdaljšo noč preživela na odru. Z njima govorimo o najboljših trenutkih preteklega leta, najslabših silvestrovanjih in o službenih zabavah, ki so vsako leto enake.

V dobro znani, a malce drugačni rubriki se nam iz Rima oglaša Janko (Marko). O silvestrovanju, mišjih dirkah, kolagenu, ki bi ga naj papež oboževal in še o marsičem.

Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.

Antropolog Dan Podjed, kognitivni nevroznanstvenik Grega Repovš, socialna in kultruna psihologinja Hana Hawlina in kulturologinja Natalija Majsova odgovarjajo na vprašanja: Kakšna je vloga spominskih albumov in zakaj je pomemben način beleženja naših spominov?

V Bovcu se je sinoči začel BOFF – Bovec Outdoor Film Festival. Potem, ko je lani festival potekal le v Stergulčevi hiši, se letos ponovno vrača tudi v bovški kulturni dom. Festival že 17. leto zapovrstjo v štirih dneh prinaša številne filmske projekcije, predavanja z domačimi in tujimi gosti, razstave, izlete in delavnice.

Kako nastane ročno izdelana violina? Pridite z nami v delavnico goslarja Daniela Muska, ki v središču Škofje Loke izdeluje vrhunske violine, ki so med solisti po vsem svetu tako zelo cenjene, da ti na svoj instrument v vrsti čakajo tudi več let. Musek je znanje pridobil v Cremoni, zibelki goslarstva, izkušnje in modrost pa prinesel v Slovenijo, kjer danes razvija ideje za dostopnejše instrumente za mlade glasbenike.

"Zgodilo se je lani. Bil sem naiven. Petarda je bila predelana doma, a tega nisem vedel. Držal sem jo v roki, jo prižgal in v sekundi je počilo. Najprej se nisem zavedal, kaj se z mano dogaja. Odpeljali so me v ljubljanski Klinični center. Izgubil sem veliko krvi in desno roko od zapestja navzdol. V sekundi," se nesreče spominja danes 20-letnik, ki se mu je novembra lani življenje zaradi petarde obrnilo na glavo.

Na dan začetka dovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, se pogovarjamo o nevarnosti uporabe teh izdelkov, skrb vzbujajoči razširjenosti kupovanja petard med mladoletniki in o poškodbah, ki nastanejo zaradi njih, z zdravstvenimi delavci, policisti in oškodovancem.

V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu Patru Stanislavu Škrabcu, je v Kostanjevici v Novi Gorici, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. O njej so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost.

Foto: Tatjana Splichal