Aktualno 202

Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.

Auch, nekoč središče zgodovinske Gaskonje, je danes nekoliko zaspano mesto s številnimi arhitekturnimi presežki in renesančnim pridihom. Eden izmed mestnih simbolov je monumentalno stopnišče, s katerega se odpira čudovit razgled na mesto; tam stoji tudi kip enega najbolj znanih Gaskoncev, kraljevega mušketirja D'Artagnana, ki ga je v romanu Trije mušketirji ovekovečil Alexndre Dumas. V središču mesta kraljuje katedrala Sainte-Marie, ki so jo gradili kar 200 let in je najbolj znana po svojih renesančnih barvnih vitražih. Auch obdaja prelepo francosko podeželje, predvsem pa je to vinska regija, v kateri varijo znameniti francoski brendi armagnac. "Pokrajina Armagnac je bila eno prvih območij v Franciji, na katerem so začeli destilirati žgane pijače, in marsikdo verjame, da je armagnac najstarejša žgana pijača na svetu, ki jo še vedno destilirajo," nam je zaupal Lucien Philippe, nekdanji učitelj, ki zdaj obiskovalce mesta poučuje o francoskih vinih in žganju.

Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.

Toulouse, razpet med Atlantik in Sredozemsko morje, vsega eno uro vožnje do Pirenejev, ni po naključju tradicionalna postojanka Dirke po Franciji. Je celo na tretjem mestu večne lestvice francoskih mest, ki so bila v zgodovini Dirke po Franciji vključena kot startna ali ciljna postaja tega tekmovanja, prvič so bili zraven že na prvi dirki leta 1903.

"Gledalci, ki bodo po televiziji spremljali dirko, bodo videli velik del naše arhitekturno-kulturne zapuščine in znamenite opečnato-rožnate stavbe, zaradi katerih smo znani kot rožnato mesto. Videli pa bodo lahko tudi ogromne proizvodne hangarje Airbusa in zakaj smo znani kot letalsko in vesoljsko središče Evrope," je povedal direktor agencije Toulouse Team Patrice Vassal. Četrto največje mesto v Franciji je eno najstarejših mest v tem delu Evrope, v srednjem veku je bilo pomembno trgovsko središče, danes pa je znano predvsem kot eno najpomembnejših svetovnih središč letalske in vesoljske industrije, ki zaposluje velik del prebivalstva.

Nedavni primer ugriza strupene kače, ki je bil vzrok za prvo smrtno žrtev po več kot 30 letih pri nas, je pri marsikom še nekoliko poglobil strah in odpor do teh sicer zelo koristnih plazilcev. Ker bilo lani takih ugrizov več kot 20, poletje pa je čas, ko se z njimi pogosteje srečujemo, s strokovnjaki govorimo o tem, kako pravilno ravnati, če kačo srečamo, kako postopati ob morebitnem ugrizu strupenjače, pa tudi o vrstah kač pri nas in njihovi vlogi v naravi.

Sogovorniki:

14. julij, ali kot mu pravimo pri nas, dan Bastilje, je največji francoski državni praznik. Simbolizira dva zgodovinska dogodka. Najprej padec Bastilje, ki so jo uporniki na ta dan zasedli med francosko revolucijo leta 1789. In morda še bolj pomembno, festival zveze (Fete de la Federation), ki se je v praznovanje revolucije in enotnosti zgodil točno leto dni zatem. Francozi državni praznik na ta dan praznujejo od leta 1880, glavne značilnosti praznika, ki vsako leto poteka med kolesarsko dirko po Franciji pa so lokalni plesi, vojaška parada v Parizu in ognjemeti.

Francija je ena izmed vodilnih vinskih dežel na svetu, znana po svoji bogati tradiciji pridelave vina, ki sega daleč v keltske in rimske čase. Ključno vlogo pri razvoju vinogradništva so odigrali že srednjeveški samostani, saj so menihi že takrat skrbno preučevali tla, podnebje in načine pridelave ter začrtali temelje sodobnega pojma 'terroir' in stroga pravila označevanja porekla, zaradi katerih so francoska vina postala in ostala visokokakovostna, cenjena po vsem svetu. Vina v Franciji pa niso le gospodarski izdelek, ampak tudi del kulturne identitete, nacionalnega ponosa in francoske umetnosti življenja. In kot je po navadi na jugu, so tu na Francoskem veliko bolj sproščeni glede trt, vina in njegove pridelave. V nekatere vinogradniške in kletarske novosti pa so dobesedno prisiljeni tako zaradi spremenjenih potrošniških navad in trendov kot podnebnih sprememb. 'Pred 50 leti so Francozi popili veliko, veliko vina. Predvsem tradicionalnega, močnega, rdečega in največ tega smo ga proizvedli prav v Languedocu. Zadnja leta pa Francozi segajo po svežih, lahkotnih belih vinih, zato vinarji lahkotno svežino vpeljujejo tudi v rdeča vina,' je o prilagajanju vinarjev povedal mladi Paul, ki vodi degustacije vin v osrednjem vinskem svetišču Carcassonna Le Comptoir de la Cite. Rdeča nit reportaže iz največje francoske vinogradniške regije Languedoc-Roussillon bo vprašanje, kako se v vinsko najbolj tradicionalni državi na svetu prilagajajo novim časom.

Arhitekt Andraž Keršič: zakaj ga je navdušila njegova novela ' Gospod in pes'?

Muzikolog Gregor Pompe: kakšen vtis je naredil nanj glasbeni roman Doktor Faustus ?

Filmski kritik Andrej Gustinčič: ali je film Smrt v Benetkah razupit zaradi Mannove novele ali Malerjeve glasbe?

'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.

V tokratni reportaži gremo na polja severne Francije, kjer raste ena najstarejših gojenih rastlin na svetu, ki s svojo skromnostjo in vzdržljivostjo že tisočletja oblači svet.

Lan je v Normandiji prisoten že od srednjega veka in velja za srce evropskega lanu, Francija pa za svetovno vodilno proizvajalko lanenih vlaken. Rastlino, ki cveti le nekaj ur, ne potrebuje pesticidov in je edina, ki se jo uporabi v celoti – od semena do stebla, bomo spoznali na kmetiji Saint-Vaast.