Aktualno 202

Na lanenem platnu, dolgem skoraj 70 metrov in širokem 70 centimetrov, je ročno izvezena zgodba o dogodkih pred bitko pri Hastingsu in med njo, v kateri je Viljem Osvajalec, vojvoda Normandije, premagal angleškega kralja Harolda II. Prvič je bilo platno na ogled v katedrali leta 1077 in kljub velikim željam po imetju te znamenite tapiserije, tudi med okupatorji med drugo svetovno vojno, je ta ostala v Bayeuxu.

"Tudi Hitler jo je hotel preučevati, kot jo je Napoleon dejansko preučeval. Oba sta želela izvedeti, kako so Normani zavzeli Anglijo. Mislili so, da je odgovor skrit v tapiseriji. Po svoje je kar nepredstavljivo, da se je ta kos lanenega platna, dolg 70 metrov, ohranil in nam še danes pripoveduje zgodbo iz nekega daljnega časa.“ 

Sogovornica:  

Mathilde Legoupil, turistična vodnica in direktorica podjetja Immersive Normandy Tours 

Viljem Osvajalec, sicer prapradedek Riharda Levjesrčnega in prvi normanski kralj Anglije, je tam zgradil mogočen grad in dve veliki opatiji.

"V obdobju zgodnjega srednjega veka je bil Caen nekakšno povprečno klasično mesto, Viljem pa je iz njega naredil pomembno gospodarsko središče in še vedno je pomembno mesto prav zaradi njega. Mislim, da smo vsi ljudje iz Caena ponosni, da imamo tukaj pri nas Viljema, nekdanjega kralja in vojvodo."

Na dogodke druge svetovne vojne, ko je bilo mesto močno bombardirano med zavezniškim izkrcanjem v Normandiji, spominja eden najpomembnejših muzejev sodobne zgodovine v Franciji, Mémorial de Caen. Študentsko mesto pa je znano tudi po lokalnih proizvodih, med drugim sirih. Le uro stran leži vas Camembert z muzejem, posvečenim najbolj znanemu siru v Franciji kamamberju.

Sogovornika:

Morda v čas Riharda Levjesrčnega, čigar srce je bilo shranjeno v mestni stolnici Notre-Dame, ali pa Ivane Orleanske, ki je bila tam zaslišana in usmrčena z zažigom na grmadi. Morda bodo komu pred oči prišli liki iz romana Gospa Bovary, v Rouenu se je rodil njegov avtor Gustave Flaubert, ki je kraj imenoval umazane Benetke. Stendhala pa je nasprotno bolj spominjal na gotske Atene. Tam so ustvarjali impresionisti, na reki Seni, ki ni le kulisa mesta, ampak tudi njegova zgodovinska hrbtenica, pa je bilo že v rimskih časih pomembno pristanišče.

“Pravzaprav je to morsko-rečno pristanišče. Ladje iz oceana lahko po ustju reke Sene priplujejo vse do mesta; še danes je to eno največjih izvoznih pristanišč za žita v Evropi.”

Sogovornica:

Toda mesto s tretjim največjim pristaniščem v Franciji ima tudi bogato pomorsko tradicijo, s Pomorskim muzejem, ki velja za enega najpomembnejših muzejev v severni Franciji, posvečenih pomorski dediščini. Dunkerque pa je znan tudi po precej norem karnevalu, ki traja kar tri mesece, ter po ne čisto pravem piratu, ampak korzarju, lokalnem junaku Jeanu Bartu, ki naj bi Francijo v 17. stoletju rešil pred lakoto.

“Povprečni Francozi nimajo pojma, kdo je bil ta mož. Je pa res, da je za domačine zelo pomemben in Dunkerque se še vedno imenuje mesto Jeana Barta, meščani pa otroci Jeana Barta.” 

Sogovornik:

Kavarna oziroma gostilna Reveil Matin je bila točka, kjer so se vsak dan ustavljali popotniki na poti iz Pariza proti jugu Francije ali nazaj. Prvega julija 1903 pa se je tam zbrala skupina 60-ih pustolovcev s težkimi jeklenimi kolesi z lesenimi obroči in brez prestav. Večinoma so bili to fizični delavci v dobri kondiciji, ki so v lovu na dober zaslužek v vročem poletju raje izbrali 2500 kilometrov dolg krog s kolesom po Franciji kot pa delo na kmetiji, v rudniku ali kovačiji. Danes stavba oziroma kavarna še vedno stoji na isti točki, tudi kostanjev drevored, skozi katerega so se zapeljali, je še tam.

Sicer pa je to četrto največje francosko mesto za Parizom, Marseillem in Lyonom, tudi eno najpomembnejših kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih središč severne Francije, ki pa po arhitekturi včasih koga zmede, da se vpraša, ali je sploh že v Franciji. Flamske korenine, Belgija je oddaljena le 15 kilometrov, pa so v mestu pustile še eno posebnost. V Lillu ni vino, kot je bolj značilno za Francijo, pač pa pivo korenina lokalne kulture.

"Da, res smo malo čudni za Francoze. Lille je bil vse od srednjega veka zelo pomembno mesto za proizvodnjo piva in tu je bilo veliko ljudi, ki so varili to pijačo. Tudi danes imamo velikobutičnih pivovarn in ljudje imajo tukaj tako kot v Belgiji pivo zelo radi."

Sogovornik: