Aktualno 202

Pravljice so eno izmed najmočnejših vzgojno-izobraževalnih sredstev, ki so skozi čas prenašale ključne ideje in vrednote. V okviru različnih projektov družbene in politične funkcije pravljic raziskuje dr. Polona Tratnik. V monografiji V deželi pravljic (K družbenim funkcijam pravljičnih narativov) se posveča tako literarnim kot ljudskim pravljicam in drugim vrstam narativov, kot so bajke, miti, povesti, legende.

V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.

V Nordijskem centru v Planici so decembra končali prvo fazo raziskav učinka vadbe prostovoljcev na tako imenovani človeški centrifugi ob hkratnem neprekinjenem 60-dnevnem ležanju. Z raziskavo, ki jo izvajajo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, iščejo načine vadbe, s katerimi bi astronavti med daljšim bivanjem v vesolju ostali v čim boljši telesni kondiciji. Zdaj se začenja druga faza raziskave učinka vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo, za katero iščejo nove prostovoljce.

Letošnje zimske počitnice na Radiu Slovenija prinašajo nekaj prav posebnega – novo otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Gre za kratke živalske zgodbe, ki na igriv in poučen način najmlajše popeljejo v čudoviti svet biotske raznovrstnosti,razkrivajo pa tudi zanimiva in presenetljiva dejstva o živalih.

Prvim desetim epizodam lahko otroci prisluhnejo od prihodnjega tedna naprej vsak dan ob 9.40 na Prvem programu Radia Slovenija, najdete jih lahko tudi na portalu Živ žav in v vseh aplikacijah za podkaste. Danes pa smo obiskali Prirodoslovni muzej, kjer je skupina vrtčevskih otrok premierno prisluhnila epizodi o slonu.

Glasbeni predstavitveni festival MENT je v Ljubljano enajstič zapored privabil ljudi iz cele Evrope in še dlje. Poleg več kot 80-ih koncertov deluje tudi v simbiozi s konferenco o glasbi in omogoča predstavitev izvajalcev pred mednarodnimi profesionalci. Kdo je Ment obiskal, zakaj se obiskovalci vračajo in nenazadnje, ali ima MENT svoje unikatno vzdušje in če ja, kaj to je?

Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.

Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.

Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb.

Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.

Kranj se kot mesto prvič omenja v 13. stoletju, vendar je bilo območje mestnega središča poseljeno že v mlajši kameni dobi oziroma neolitiku. V bogati 6000-letni zgodovini so svoj pečat v mestu pustili mnogi. Najbolj ga je verjetno zaznamoval pesnik dr. France Prešeren, ki je od jeseni leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival v Prešernovi ulici številka 7, kjer je danes spominski muzej. Spomine na prebivalce mesta med rekama Savo in Kokro, tudi tiste iz starodavne preteklosti, pa hrani Gorenjski muzeji in so zdaj na ogled na arheološki razstavi, poimenovani Svetinje in črepinje, v gradu Khislstein.

Skoraj tristo predmetov, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih na Tomšičevi ulici, sosedi Prešernove, nas pelje v naselbinske kulture od prazgodovine do sedanjosti. Po razstavi, ki sta jo oblikovali Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj, nas je peljala kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju in vodja razstavnega projekta dr. Veronika Pflaum. Avtorica ilustracij na razstavi je mag. Irena Jeras Dimovska.

V prihodnjih minutah gremo na Koroško, kjer se v teh dneh razkazujejo najbolj prestižni surovi kosi lesa iz slovenskih gozdov. Najbolj vreden slovenski les je po svetu zelo cenjen, lastniki iz vse Slovenije pa posamezne hlode prodajajo na dražbi v Slovenj Gradcu. Ta ni več edina pri nas, ostaja pa največja v tem delu Evrope. Tradicionalno največje vrednosti dosegajo gorski javorji rebraši, a pogosto lahko najbolj vredne hlode najdemo tudi na domačem dvorišču, travniku ali v sadovnjaku.