Aktualno 202

Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.

Pridružila sta se nam prav posebna gosta – aktulana najboljša mlada voznica Urša Brumec in Žiga Žgur, ki je laskavi naslov osvojil leta 2021. Izbor "Najboljši za volanom" že deveto leto zapored organizira Avto-moto zveza Slovenije. Zakaj sta se onadva odločila za sodelovanje v izboru, katera naloga jima je predstavljala največji izziv in kakšno odgovornost prinaša to, da sta zdaj tudi ambasadorja varne vožnje?

Ali kdaj tudi vi na hitro pogledate SMS med vožnjo in odgovorite v nekaj besedah? Raziskava Agencije za varnost prometa kaže, da kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med vožnjo. Težava je, da je to zelo nevarno. Raziskava, ki jo je opravila naša naslednja gostja, je pokazala, da je prav tekstanje med petimi najbolj nevarnimi opravili v avtomobilu. Naloge, ki nam odvzamejo veliko pozornosti, so še upravljanje navigacijskega sistema, spreminjanje frekvence na radiu ali nastavljanje ogledal - pri vseh teh dejavnostih voznik manj kot tretjino časa gleda skozi vetrobransko steklo. Kaj vse torej lahko zmoti našo pozornost, katerih nevarnosti se premalo zavedamo?

Sogovornica:

V sklopu programa Evropske prestolnice kulture se lahko vsak konec tedna pridružite zanimivi "Šverc turi", ki vas popelje v čase, ko so iznajdljivost, pogum in hrepenenje po boljšem življenju krojili usodo z obeh strani meje. Tudi mi smo se pridružili turi, ki nam razkrije kako so živeli na Goriškem, ob meji, ki je po drugi svetovni vojni presekala prej enoten prostor, se srečali s carinikom iz tistih časov, "prešvercali" nekaj stvari v obe smeri, tako v Italijo kot v Slovenijo in izvedeli tudi zakaj je bilo treba v takratno Jugoslavijo pretihotapiti celo eno od številk Playboya.

Smučišče Mariborsko Pohorje z Arehom velja za največje in eno najnižje ležečih zimskih središč v državi. Obsega 35 kilometrov urejenih prog in s trinajstimi smučarskimi napravami in tremi trakovi omogoča smuko do doline, ki leži na vsega 320 metrih nadmorske višine. Smuka do izteka Snežnega stadiona postaja prej izjema kot pravilo, zasneževanje pa drag, a nujen poseg za ohranitev okrog sto smučarskih dni, kolikor jih v povprečju naštejejo v največjem mestu ob Dravi. Kakšna je prihodnost tega smučišča? Po izgubi tekmovanja za Zlato lisico je vse glasnejša ideja o pokritem smučišču.

Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.

Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.

Foto: Andrej Peunik "MGML"

Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.

To je ena od številnih življenjskih zgodb Ukrajincev, ki jih je zabeležil Vahur Laiapea. Estonski avtor dokumentarnih filmov je bil v Ukrajini že dva tedna pred rusko invazijo 24. februarja 2022. Vedel je, kaj se bo zgodilo. Od takrat se vrača. Blizu 400 intervjujev je že opravil. In še ni konec.

 

V Hersonu je novembra in decembra lani v napadih brezpilotnikov umrlo 16 civilistov, ranjenih je bilo 150. Nekateri so napade označili za človeški safari.

Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.