Aktualno 202

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje.

V seriji o temnih plateh športa po oddajah o spolnem in fizičnem nasilju dodajamo oddajo o motnjah hranjenja. Te sodijo med psihične bolezni z zelo raznolikimi vzroki. Najpogosteje se motnje hranjenja pojavijo v športih, v katerih je v ospredju estetika, v antigravitacijskih, vzdržljivostnih športih in v športih težnostnih kategorij. Športnika, ki pade v primež te bolezni, običajno žene želja po doseganju idealne telesne mase za izboljšanje športnih rezultatov. Znaki, da je lahko nekaj narobe, so različni, a pogosto se tak posameznik oddalji od družbe, ne uživa več skupnih obrokov, je 'vselej sit', ali pa bo 'jedel kasneje'. Gostji oddaje bosta nekdaj zelo uspešna smučarska tekačica Maja Benedičič, udeleženka olimpijskih iger v Torinu, ki se je z boleznijo pa se je bojevala kar 16 let, zdaj pa je že 10 let ozdravljena, strokovna gostja pa bo izredna profesorica Saša Cecić Erpič.

V Milanu poteka Teden oblikovanja, najbolj obiskan oblikovalski dogodek na svetu. Obiskali smo slovenski razstavni prostor Material Bar, ki se nahaja v prestižni vili Bagatti Valsecchi v predmestju Varedo. Ta razstavni prostor vsako leto obišče več kot 90 tisoč obiskovalcev. Letos slovenska rezidenca izstopa iz povprečja, saj predstavlja diametralno nasprotje klasičnim načinom razstavljanja. Običajno vidimo razne predmete za stekleno vitrino, tokrat pa je skupina slovenskih rokodelcev in podjetnikov svoje ustvarjanje prikazala v živo in k sodelovanju povabila tudi obiskovalce. Skupaj se bo predstavilo enajstih izbranih slovenskih oblikovalskih praks, od lončarstva, pletenja košar in šiviljstva do umetnosti oblikovanja zvoka, nabiranja zelišč in gojenja gob. Koncept je osnovala trojica kuratorjev Rok Oblak, Bor Pungerčič in Katarina Dekleva. Projekt je del programa Centra za kreativnost in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana.

Foto: Marijo Županov

Dr. Hans Kluge began his first term as a WHO Regional Director for Europe almost simultaneously with the outbreak of the COVID-19 pandemic. Now entering his second term, he faces a new crisis—the withdrawal of the United States from the organization. Although we’ve overcome the coronavirus, Dr. Kluge remains cautious. Europe is stagnating—or even regressing—across numerous health indicators. What concerns him most, especially in a time when funding for health is being redirected toward defense, is the growing pandemic of mental health issues among young people.

This is the interview with Dr. Hans Kluge in English. It was recorded in March 2025 in Copenhagen.

Po oddaji o poškodbah, ki so stalnica v vrhunskem športu, tokratno namenjamo opozarjanju na fizično in spolno nasilje v športu. Športniki o tem pri nas po večini niso pripravljeni javno govoriti, zato je o tem spregovorila novinarka časnika Dnevnik Tina Jereb, ki je prva objavila zgodbo o 'jeseniškem ravnatelju'. Omenjeni spolni prestopnik, ki je prejšnji teden začel prestajati zaporno kazen zaradi spolnega nasilja nad svojo mladoletno pastorko, je tudi kot nekdanji olimpijec je s svojimi predatorskimi lovkami povzročal veliko stisk, dokler ga policiji ni prijavila nekdanja žena.

Boj proti spolnemu in fizičnemu nasilju v športu je ključen za zagotavljanje varnega, spoštljivega in vključujočega okolja. Športniki se namreč le tako lahko osredotočijo na dosego svojih ciljev brez strahu, kar preprečuje tudi negativne posledice za duševno in fizično zdravje posameznikov.

V četrtek se je v Bologni končal največji mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature, kjer je bila lani Slovenija gostujoča država. Letos je častno štafeto predala Estoniji.

Posebnost bolonjskega knjižnega sejma je tudi mednarodna razstava ilustracij, kjer se predstavljajo ilustratorji iz vseh koncev sveta. Letos se je prijavilo rekordno število 4374 ilustratorjev iz 89 držav in le 77 med njimi je doletela čast, da so razstavili svoja dela. Tudi slovenski ilustratorji so bili že večkrat med razstavljavci.

5. april je letos osrednji dan prostovoljske akcije Dan za spremembe, ki pod okriljem Slovenske filantropije poteka že šestnajstič. Akcija spodbuja in povezuje številne prostovoljce, prostovoljke, organizacije, občine, šole, podjetja in druge akterje po vsej Sloveniji v številnih, zelo raznolikih dejavnostih: od čistilih in okoljevarstvenih akcij, izmenjevalnice semen, sadik, oblačil in druge opreme, medgeneracijskih športnih in kulturnih druženj, dobrodelnih akcij za pomoč živalim, pa vse do dokumentiranje slovenske digitalne dediščine, različnih ročnih del, igranja bridža, zdravstvenih in drugih posvetov in predavanj, pa celo do akcije deljenja nasmehov.

Mnoge dejavnosti potekajo ali so potekale že od zadnjih dni v marcu, mi pa smo se pridružili štirim, ki potekajo prav danes, na Dan za spremembe. Peljemo vas na Notranjsko, Goriško, Štajersko in v ljubljanski Tivoli.

Burno dogajanje v 20. stoletju je zaznamovalo tudi razvoj zdravstva in medicine pri nas. Po državi so rasli zdravstveni domovi, vse boljša je bila oprema, lekarne vse bolj založene, zaradi bolj kakovostne sanitetne oskrbe pa je bilo vse več tudi srečnih zgodb. Kako so se razvijali javno zdravstvo in medicinske ustanove pri nas, si je odslej mogoče ogledati na nedavno odprti osrednji občasni razstavi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani.

V prvi oddaji o tako imenovanih temnih plateh športa govorimo o poškodbah. Svojo težko izkušnjo deli nekdanji vrhunski smučar Boštjan Kline.

Začetek marca se je na Krasu v okviru akcije Gugalnica, ki jo organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odvil 27. popis gnezditve velike uharice, ki velja za ogroženo žival v Sloveniji. Katja Stojnić se je po spletu okoliščin znašla na kraju zločina in preverjala, čemu tako navdušenje nad to skrivnostno ptico. Dogodek namreč vsako leto na Primorsko privabi več kot sto ljudi.

Spletno stran Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije lahko obiščete tu.