Aktualno 202

By RTVSLO – Val 202News Daily News

Aktualno 202 episodes

May 13, 2025 Ljubljana je v tem tednu središče glasbenega dogajanja
V prestolnico so prispeli glasbeniki, glasbeni uredniki in producenti z vsega sveta, saj se je danes začel uradni program Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki jo letos 71-ič prireja Mednarodni glasbeni svet. Uvodni dogodek v ta najuglednejši radijski forum za sodobno umetniško glasbo je bil sinočnji koncert v Cukrarni, kjer je nastopil Evroradijski jazzovski orkester.
10 min
May 10, 2025 67. Pot ob žici: Dobra rekreacija in spomin na zgodovino
Pot ob žici je najbolj množična in največja športnorekreativno prireditev pri nas, ki je v letu 2024 privabila več kot 37.000 udeležencev. Najbolj množičen je sobotni pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Prireditev se je sicer začela že v četrtek s pohodom otrok ljubljanskih vrtcev, nadaljevala se je v petek z osnovnošolci in dijaki, zaključila pa se je v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.
8 min
May 10, 2025 Mentalno razgibavanje s protirežimskimi vici
Mentalno razgibavanje je kultna srbska humoristična oddaja, ki se je leta 2008 začela na radijskih valovih, po raznih ukinitvah in selitvah pa je našla azil na televiziji. Zdaj že nekaj v središču norišnice, ki spremlja srbsko študentsko gibanje.
Voditelja Marko Stepanović in Srđan Jovanović smeta s svojim stand upom v živo nastopati samo še v dveh klubih, pa še tja pride poslušat vice o prorežimskih policistih policija.
Oblast ne mara Mentalnega razgibavanja, ki skrbi za krepitev možganskih mišic s smejanjem na račun pojavov, kot je kleptokracija, zato pa ju imajo toliko bolj radi ljudje. Na njun nastop v Ljubljani so prišli tudi navdušenci iz Beograda.
Kakšna je moč humorja v boju za tako nenavadne stvari, kot sta pravica do čistega okolja in svoboda govora?
14 min
May 09, 2025 Mojca Šimenc: Novega papeža sem zaznala kot umirjenega reformista
Habemus papam. Beli dim je včeraj oznanil, da imamo novega papeža. V četrtem glasovanju je bil izbran ameriški kardinal Robert Francis Prevost, 69-letni prelat iz Chicaga, ki zagovarja podobna stališča kot Frančišek. Velik del življenja je preživel kot misijonar v Peruju, med letoma 2015 in 2023 je bil tam tudi škof in takrat ga je papež Frančišek pripeljal v Rim ter ga postavil za vodjo vatikanskega urada za izbiro novih škofov po svetu. O novem papežu Leonu XIV. smo se pogovarjali z redovnico Mojco Marijo Šimenc, članico redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice.
11 min
May 08, 2025 V nevarnosti si lahko vsak trenutek, ampak na to človek ne pomisli
Današnje dogajanje po svetu je nepošteno, pravi Mariborčanka, ki je med najsilovitejšim bombardiranjem največjega mesta ob Dravi imela devet let. Takrat še deklica se spominja očetove srčnosti, saj je po vojni na pogorišču stanovanjske stavbe, postavil spomenik žrtvam prvega bombardiranja Maribora. Helena Kolarič meni, da je ne glede na politično strujo vsem skupno izkoriščanje delovnega ljudstva. Čeprav je odraščala v vojnem in povojnem času, se je pozneje v življenju počutila varno: "V nevarnosti si lahko vsak trenutek, ampak na to človek ne pomisli. Moraš živeti in delati. Življenje gre naprej; vidiš lepo drevo, ki raste, vidiš ptička na nebu. Kaj pa še hočeš? Če lahko hodiš in to vidiš?"
Drevi bomo obeležili 80-letnico podpisa akta o brezpogojni kapitulaciji nacistične Nemčije. V prihodnjih minutah se zato selimo v najbolj bombardirano mesto v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Sara Zmrzlak se je o spominih na okupacijo, o vojnem in povojnem dogajanju pogovarjala s preživelo – Heleno Kolarič. Leto najhujšega dogajanja je preživela v neposredni bližini mesta, po vojni pa je njena družina na ruševinah večje stanovanjske hiše, "žrtve" prvega bombnega napada 7. januarja leta 1944, zgradila svoje novo življenje in počastila življenja preminulih. Na njenem dvorišču je postavljen edini spomenik žrtvam bombardiranja v mestu.
Foto: Knjiga Maribor pod točo bomb
11 min
May 06, 2025 Kako se Latvija sooča z resnimi demografskimi težavami?
Latvija je po površini trikrat večja država kot Slovenija, pa ima skoraj pol milijona prebivalcev manj kot Slovenija. A jih je imela v času, ko sta se državi osamosvajali pol milijona več. Izseljevanje delovno aktivnega prebivalstva, nizka rodnost in gospodarska nihanja so najbolj vplivala na depopulacijo te baltske države, a se trendi počasi, a vztrajno obračajo. Kaj se je dogajalo s prebivalstvom Latvije v polpretekli zgodovini in kako se danes borijo z demografskimi težavami? Kako uspešni so pri privabljanju Latvijcev, ki so državo zapustili in kako poskušajo pridobiti visokokvalificirane strokovnjake v državah EU in iz tretjih držav?
Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
23 min
May 03, 2025 Iskanje sorodnikov oziroma DNK ne laže
Verjetno se vsakdo izmed nas kdaj vpraša, kdo so bili naši predniki. Pretekli rodovi, o katerih se je ustno izročilo izgubilo in o katerih nam tudi naše babice ne znajo več ničesar povedati. Zelo dober vir informacij so civilni in cerkveni matični arhivi z matičnimi knjigami z zapisanimi rojstvi, smrtmi in porokami, ki so v večini že dostopne na spletu. Zadnja leta narašča tudi analiza sline oziroma analiza DNK, ki nam lahko pove, katerim etničnim skupinam pripadamo. Prek obstoječih baz podatkov vzorcev DNK pa lahko pridemo tudi do nam neznanih še živečih sorodnikov. Več o tem nam je povedal profesor doktor Damjan Glavač, vodja Oddelka za molekularno genetiko pri Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoji zgodbi o iskanju prednikov pa sta nam zaupali prijateljici Martina Horvat, ki ima v svojem družinskem drevesu več kot 90 tisoč ljudi, in Alenka Viceljo, druga sestrična v 12. kolenu znamenitega italijanskega slikarja Tiziana.
33 min
May 02, 2025 Ali delavske malice še živijo?
Zametki organizirane prehrane se prvič pojavijo v obdobju industrializacije na prelomu 19. in 20. stoletja, a pogosto bolj iz produktivnostnih razlogov kot zaradi socialne skrbi. Z razvojem socialnih držav in delavskih pravic po drugi vojni je postala organizirana prehrana na delovnem mestu pomemben del skrbi za delavce, a ena prvih žrtev tranzicije so bile prav tovarniške menze in kantine. Valovska ekipa je v tednu pred prazniki obiskala nekaj obratov, ki še ponujajo prave delavske malice in kjer za svoj denar dobiš pošteno porcijo.
Foto: MMC
18 min
May 01, 2025 V Rigi "coworking prostori" rastejo kot gobe po dežju
Na današnji praznik dela, ko se po navadi ozremo v zgodovino, spomnimo na čase, ko so se delavci borili za svoje pravice in podobno, se bomo mi zdaj ozrli v prihodnost. Ena od sodobnih pogruntavščin tega tisočletja je coworking, sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor z drugimi ustvarjalci iz sorodnih ali čisto različnih panog. V Rigi, prestolnici Latvije, ti prostori v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju. Okoli 20 jih je raztresenih po vsem mestu in enega izmed njih, StartUp House Riga, kjer je svoj prostor našlo 60 startupov, smo obiskali tudi mi.
Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
11 min
May 01, 2025Skrbnice človekovega dostojanstva
Vsak človek se prej kot slej znajde v situaciji, ko mora nekdo poskrbeti zanj. Ali je to čisto na začetku, ko mu na svet pomaga babica, ga prvič umije patronažna sestra ter zanj čez dan skrbi vzgojiteljica v vrtcu. Ali pa je to skozi življenje, ki lahko na različne načine prizadene človeka, ko mu morajo ti poklici priskočiti na pomoč.
Letošnji praznik dela tako na Valu 202 posvečamo ljudem, ki so svoje življenje namenili zato da kot družba normalno funkcioniramo. To pa počnejo tiho, brez izpostavljanja, skoraj neopazno in velikokrat spregledano. Tako na osebni kot na sistemski ravni. So nepogrešljiv del družbe, a pogosto prezrti in slabo plačani. Seveda to niso edini poklici, ki so pomembni za delovanje družbe ter pogosto spregledani. So pa tisti, ki skrbijo za človekovo dostojanstvo od prve plenice do zadnje postelje.
Sogovornice:
babica Tadeja Črnilec, ki je v šestih letih na svet pomagala že več kot 1000 novorojenčkom,
vzgojiteljica Albina Bračko, že 20 let dela v vrtcu Šmarje pri Jelšah,
medicinska sestra Simona Kaplan, ki se že več kot 37 let posveča mladostnikom s posebnimi potrebami,
patronažna sestra Darja Hermonko v patronaži dela že 18 let, včasih mora bežati tudi pred psi,
srednja medicinska sestra Valerija Karneža, ki pravi, da bodo enkrat dočakali tudi dostojno plačilo.
Za odziv piši na [email protected] ali [email protected].
40 min