Aktualno 202

V Bovcu se je sinoči začel BOFF – Bovec Outdoor Film Festival. Potem, ko je lani festival potekal le v Stergulčevi hiši, se letos ponovno vrača tudi v bovški kulturni dom. Festival že 17. leto zapovrstjo v štirih dneh prinaša številne filmske projekcije, predavanja z domačimi in tujimi gosti, razstave, izlete in delavnice.

Kako nastane ročno izdelana violina? Pridite z nami v delavnico goslarja Daniela Muska, ki v središču Škofje Loke izdeluje vrhunske violine, ki so med solisti po vsem svetu tako zelo cenjene, da ti na svoj instrument v vrsti čakajo tudi več let. Musek je znanje pridobil v Cremoni, zibelki goslarstva, izkušnje in modrost pa prinesel v Slovenijo, kjer danes razvija ideje za dostopnejše instrumente za mlade glasbenike.

"Zgodilo se je lani. Bil sem naiven. Petarda je bila predelana doma, a tega nisem vedel. Držal sem jo v roki, jo prižgal in v sekundi je počilo. Najprej se nisem zavedal, kaj se z mano dogaja. Odpeljali so me v ljubljanski Klinični center. Izgubil sem veliko krvi in desno roko od zapestja navzdol. V sekundi," se nesreče spominja danes 20-letnik, ki se mu je novembra lani življenje zaradi petarde obrnilo na glavo.

Na dan začetka dovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, se pogovarjamo o nevarnosti uporabe teh izdelkov, skrb vzbujajoči razširjenosti kupovanja petard med mladoletniki in o poškodbah, ki nastanejo zaradi njih, z zdravstvenimi delavci, policisti in oškodovancem.

V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu Patru Stanislavu Škrabcu, je v Kostanjevici v Novi Gorici, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. O njej so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost.

Foto: Tatjana Splichal

"Vedno se mi je zdelo, da če se mi življenju kaj zalomi, lahko oprtam nahrbtnik in grem. Kajti če odpreš vrata in greš, se vedno nekaj zgodi, zato se lahko kaj tudi spremeni. A kako za vraga naj nosim nahrbtnik, če me moti celo ogrlica okoli vratu," je zapisala pisateljica Irena Cerar, ki je jeseni na knjižne police poslala knjigo z naslovom Svetišča narave, delo pa je prepričalo tudi široko paleto bralcev, ki so ga izbrali za knjigo leta na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani.

Izziv, ki ji ga je postavilo zdravje, je izkoristila sebi v prid in se namenila na sedem zelo različnih kotičkov Slovenije in se jim prepustila v samoti. Od temačnega Kočevskega roga, bohinjskih planin, piranskih solin, prenočevanja v Škocjanskih jamah do odmaknjenega Kozjanskega, kjer je še mogoče najti obogateno resničnost travnikov in visokodebelnih sadovnjakov.

Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebne posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo, vsakič znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. In leto 2024 je bilo v marsikaterem pogledu zaznamovano z razmerami v zdravstvu.

December je, neštetim lučkam navkljub, za številne ljudi najtemačnejši mesec. In težja postaneta tudi osamljenost in izključenost iz družbe, še posebej za starejše, a tudi za številne druge, ki pogrešajo družabnost ali si ne morejo privoščiti plačljivih dejavnosti. Zato je vključevanje v dejavnosti, ki jih pripravlja 16 večgeneracijskih centrov po vsej državi, lahko dobra priložnost tudi za popestritev decembrskih dni.

Kako nastane izdelek, ki konča v darilni vrečki, postavljeni pod jelko? Gre za vprašanje, ki si ga morda med prazniki ne zastavimo dovolj pogosto. Množični nakupi in obdarovanja z darili, ki so k nam pripotovala iz oddaljenih krajev, že predhodno zavita v nešteto plasti težko razgradljivih materialov, predstavljajo namreč dobršen del na tone naših odpadkov in emisij. Skupina mladih rokodelcev iz Ljubljane se je letos že četrto leto zapored združila, da potrošnikom ponudi bolj trajnostno izbiro. V prav posebni rokodelski trgovini Jelka, se je z domačimi ustvarjalci tradicionalnih rokodelskih izdelkov pogovarjala Mojca Jevšek.

Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.

Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.

Foto: Slovenski filmski center - SFC