Aktualno 202

Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.

Foto: Slovenski filmski center - SFC

Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.

V Kobariškem muzeju so odprli novo občasno razstavo z naslovom Bil sem vojni ujetnik!, ki ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi drugi so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju.

Dobrodelna akcija teče že šesto leto zapored. S taborniškim pristopom v Škofji Loki in njeni okolici zbirajo praznična darila za otroke in starostnike iz socialno šibkejšega okolja.

Od 1. do 15. decembra pa so na spletni strani odprte prijave za vsakogar, ki bi želel komu polepšati praznike in, kot pravi geslo akcije, podariti delček topline.

Po svetu je z virosom HIV okuženih približno 40 milijonov ljudi, kar je okoli 60 odstotkov manj kot leta 1995, ko je bila epidemija virusa na vrhuncu. V spomin na žrtve in kot opomnik, da je virus v današnji družbi še zmeraj prisoten, vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan aidsa. O stanju ozaveščenosti o spolno prenosljivih boleznih smo se pogovarjali s predstavniki nevladnih organizacij, ki so minuli četrtek v središču Ljubljane v sklopu Evropskega tedna tesitranja nagovarjali mimoidoče.

Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker največ teh odpadkov pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.

Ker se s tem koncem tedna zaradi ugodne vremenske napovedi že odpirajo nekatera slovenska smučišča, se spodobi, da se tudi mi v petkovi reportaži odpravimo na kraj, ki je s smučarji danes najbolj oblegan - na sejem rabljene smučarske opreme. Prav v teh dneh v Ljubljani poteka največji pri nas, Sejem Snežinka.

Sezona sejmov pa še zdaleč ni končana. Tukaj ponujamo seznam sejmov rabljene smučarske opreme:

Kako živeti v Aplah 21.stoletja je bilo eno od vprašanj na pogovoru "O arhitekturi za prenovo življenja", ki je bil del programa Orisovih dnevov 2024 v Zagrebu. V okviru Orisa je izšla tudi zajetna monografija Alpski kontrapost, ki predstavlja projekt prenove nekdanje visokogorske domačije Vrlovčnik, v dolini Matkov kot, v neokrnjeni naravi Kamniško-Savinjskih Alp. Prenovo treh zapuščenih podeželskih objektov, na strmem in osamljenem prostoru, na meji z Avstrijo, so zaupali arhitekturnem ateljeju Medprostor.

Ponarejanje, ropi, vlomi, analogne in spletne prevare – vse to obsega kriminal, povezan z denarjem. Kdaj se je vse začelo? Z menjalci denarja v antični Grčiji ali morda celo že prej, med tehtanjem grudic žlahtnih kovin v Mezopotamiji? V letu 2023 so bili ljudje po vsem svetu zaradi različnih finančnih prevar oškodovani za skoraj 460 milijard evrov, v Sloveniji za 27,5 milijona. Koliko je še tistih, ki predvsem zaradi sramu prevare sploh ne prijavijo?

Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko s peskom. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin.