Franci Lazarini je doktor umetnostne zgodovine in raziskovalec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta na ZRC SAZU in predavatelj na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru. Pretežno se ukvarja z zgodovino arhitekture. Ta ga je tudi med študijem najbolj navduševala. Ob diplomi in tudi pozneje se je posvetil predvsem arhitekturi 19. stoletja, ki je pri nas dolgo časa veljala za nekakšno neraziskano »belo liso«. Arhitektura historizma je namreč dolgo bila nekaj povsem drugorazrednega, predvsem obdobje, ki je bolj ali manj uspešno posnemalo sloge prejšnjih zgodovinskih obdobij. Vrednosti te arhitekture so začeli spoznavati in ceniti šele v 70. letih prejšnjega stoletja v tujini. Pri nas pa je pionirske članke o tem napisal v istem obdobju dr. Damjan Prelovšek. Sicer pa dr. Francija Lazarinija zanimajo tudi arhitektura 20. stoletja, začetek moderne in kot nekak osrednji lik tega časa Maks Fabiani. O tem znamenitem arhitektu še zbira podatke in načrtuje tudi obsežnejšo objavo svojih ugotovitev v prihodnje. Zanima ga tudi arhitekt Plečnik, ki ga, kot prizna, kot študent ni povsem razumel, to se je zgodilo šele, ko je študiral celotno 19. stoletje. Posebno ga zanimajo Plečnikovi neuresničeni načrti. Pred leti se je dr. Franci Lazarini ukvarjal na splošno tudi s cerkveno umetnostjo 19. stoletja v povezavi s cerkvenimi redovi. Dr. Franci Lazarini je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Izobrazba in zmernost v naložbah sta zagotovo dve pomembni stvari, ki se jih lahko naučimo iz zgodovine naše rodbine, in sta tudi danes zelo koristni

Franci Lazarini je doktor umetnostne zgodovine in predavatelj na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter raziskovalec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Pretežno se ukvarja z zgodovino arhitekture. Ta ga je tudi med študijem najbolj navduševala. Ob diplomi in tudi pozneje se je namreč posvetil predvsem arhitekturi 19. stoletja, ki je pri nas veljalo dolgo časa za nekakšno neraziskano »belo liso«. Arhitektura historizma je namreč dolgo veljala za nekaj povsem drugorazrednega, za obdobje, ki je bolj ali manj uspešno posnemalo sloge prejšnjih zgodovinskih obdobij.

Vrednosti te arhitekture so začeli spoznavati in ceniti šele v 70. letih prejšnjega stoletja v tujini. Pri nas pa je pionirske članke o tem napisal v istem obdobju dr. Damjan Prelovšek. Sicer pa dr. Francija Lazarinija zanimajo tudi arhitektura 20. stoletja, začetek moderne in kot nekak osrednji lik tega časa Maks Fabiani. O tem znamenitem arhitektu še zbira podatke in načrtuje tudi obsežnejšo objavo svojih ugotovitev v prihodnje. Zanima ga tudi arhitekt Plečnik, ki ga, kot prizna, kot študent ni povsem razumel, to se je zgodilo šele, ko je študiral celotno 19. stoletje. Posebno ga zanimajo Plečnikovi neuresničeni načrti. Pred leti se je dr. Franci Lazarini ukvarjal tudi na splošno s cerkveno umetnostjo 19. stoletja v povezavi s cerkvenimi redovi. Dr. Franci Lazarini je gost v oddaji Razkošje v glavi.

Vzori

Docent dr. Franci Lazarini nam je  povedal, da je razlogov za to, da se je odločil za umetnostno zgodovino, več. Prvi je povezan z njegovim očetom dr. Francem Lazarinijem, ki je bil zelo znan in priljubljen profesor na Fakulteti za kemijo in hkrati zelo velik ljubiteljski zgodovinar. Zanimale so ga  stvari, povezane z gradovi in plemstvom, saj je raziskoval tudi zgodovino svojih prednikov.

Dr. Franc Lazarini je okrog leta 1980 začel pisati družinsko kroniko, ki je nato do njegove smrti obsegala že 4 obsežne zvezke. Leta 2013 je na podlagi  teh izšla monografija o družini Lazarini, ki sta jo po smrti očeta in soproga  nadaljevala in uspešno končala njegova žena Evgenija in sin dr. Franci Lazarini.

 

Projekti

Dr. Franci Lazarini se je ukvarjal tudi s cerkveno umetnostjo v 19. stoletju v povezavi z različnimi cerkvenimi redovi. Zadnja leta pa ga zanimajo tudi vprašanja plemstva, predvsem njihova vloga umetnostnih naročnikov.

 

 

Pedagoško delo

Dr. Franci Lazarini ima poseben odnos do pedagoškega dela. To ga izredno veseli, daje mu novih moči, in vsakič ko vstopi v predavalnico pusti pred vrati vse skrbi in težave, s akterimi se srečuje.

 

Vezi

Na koncu pa še del pogovora z dr. Francijem Lazarinijem, ki je bil objavljen na MMC RTV SLO leta 2014:

»Znanje je v naši rodbini ostalo pomembno do najnovejšega časa. Moja babica je v težkih časih po drugi svetovni vojni z nadčloveškimi napori omogočila svojima otrokoma, mojemu očetu in teti, da sta dobila primerno izobrazbo; oba sta bila zelo uspešna v svojih poklicih. Lahko ti vzamejo vse, le znanja ti ne morejo vzeti!«