Drugi pogled

V oddaji Drugi pogled se nam bo pridružil Portugalec Bernardo Antunes. Rodil se je v kraju Castelo de Vide (izgovorjava Kaštel d Vid) v bližini španske meje, pozneje pa živel tako v portugalski prestolnici Lizboni kot v Portu. V Slovenijo se je z družino priselil pred slabim letom dni, vendar to ni njegovo prvo prebivanje pri nas. V naši državi je namreč živel že enkrat prej – takrat leto in pol –, saj je njegova žena Slovenka prišla v domovino dokončat magistrski študij. V vmesnem času – od takrat do zdaj – pa sta živela na Švedskem. O vseh treh državah zato v nadaljevanju, ko preverimo, kako smo si podobni in kje drugačni.

Youhanna Nasief Youhanna prihaja iz Luksorja v Egiptu. V Slovenijo ga je najprej pripeljal študij, med katerim je živel v Celju, zdaj pa že skoraj desetletje živi v Vojniku. Ampak Darja Pograjc se ni odpravila v Celje, niti v Vojnik. S sogovornikom sta za srečanje določila Dobrno. Zakaj, izveste v oddaji Drugi pogled.

Tokratni Drugi pogled bo postregel s čisto svežimi vtisi o življenju v Sloveniji. Naša sogovornica bo namreč 23-letna Armenka Nareh Galstyan, ki se je v Slovenijo priselila lani novembra. Živi na Bledu, kjer je dobila službo, kar je tudi njen razlog za selitev. V nadaljevanju spregovori o razlikah med slovenskim in armenskim značajem, prehrani v obeh državah in tem, kako se tu in tam pri nas izgubi. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.

Kolumbijka María Alejandra Rubio je dom v Sloveniji našla pred slabim letom in pol. Razlog za selitev je njen podiplomski študij. Po izobrazbi antropologinja v Sloveniji dela kot mlada raziskovalka na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih. Te dni jo boste lahko spoznali tudi v drugi vlogi – kot soustvarjalko filma Bojevnice, ki bo v sklopu 19. festivala gorniškega filma na sporedu danes ob 20. uri v Mestnem kinu Domžale. O filmu, plezanju, kolesarjenju in seveda življenju v Slovenijo je z Marío Alejandro Rubio govorila Andreja Gradišar.

Tokrat spoznamo Tajvanko, ki že več kot 30 let živi v Sloveniji. K nam jo je pripeljalo, kdo bi si mislil, dobro staro dopisovanje po klasični pošti. Takratni dopisovalec je namreč danes njen mož. Kako velik izziv je odpraviti se v gore na Tajvanu v primerjavi s Slovenijo in zakaj je dostopnost kulture tisto, kar tukaj najbolj ceni?

Helen Senko prihaja iz glavnega mesta Belorusije – Minska. Domovino se je odločila zapustiti, saj je med drugim svojim štirim otrokom želela zagotoviti boljšo prihodnost in življenje v okolju, v katerem bodo spoštovali njihove pravice. V Slovenijo je prišla po priporočilu prijatelja, dom sta si z možem pred sedmimi leti začela graditi v bližini Trojan. Sama je sicer še približno leto dni živela razpeta med Belorusijo in Slovenijo, saj mlajša otroka nista dobila dovoljenja za bivanje pri nas. Z možem vodita družinsko podjetje, v zadnjem času pa se Helen ukvarja tudi z ličenjem, kar je delala že v domovini. S Helen Senko se je za Drugi pogled pogovarjala Andreja Gradišar.

Veronica Marquez iz Venezuele je v Slovenijo prvič prišla pred trinajstimi, drugič pa pred štirimi leti. Ustalila se je v Radovljici, v starem mestu jo osrečuje delo v čokoladnici. Hkrati na kranjski gimnaziji kot asistentka sodeluje pri urah španščine. Caracas, v katerem je živela, je večmilijonsko mesto. Zato jo Radovljica navdušuje s svojo majhnostjo in z odprtostjo ljudi. Ti ji kot tujki velikokrat pomagajo in jo spodbujajo, da je njeno prilagajanje hitrejše.

Skoraj leto in pol je odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo iz Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina o njej – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.

V tokratni oddaji Drugi pogled bomo spoznali mladega Nigerijca z imenom Amarachi Bede Osuji. Za Slovenijo je prvič slišal pred dobrimi desetimi leti, danes pa je tukaj njegov dom, tu si je ustvaril tudi družino. In čeprav, kot sam pravi, slovenščina ni najlažja – in mu kakšne daljše besede in skloni še vedno delajo težave – se je ob obisku v našem radijskem studiu s kolegico Tadejo Bizilj pogovarjal kar v našem, slovenskem jeziku. Poslušajmo oddajo, besedilo je prebrala Špela Šebenik.