Šolsko leto se je na srečo začelo s poukom v učilnicah. Vsaj za najranljivejše otroke je to ključno, saj jim šole predstavljajo močan varovalni dejavnik. A to ni rešilo duševnih stisk otrok. Ne moremo kar pozabiti, da so samo na ljubljanski pediatrični kliniki lani sprejeli za 50 odstotkov več mladih z anoreksijo in po poskusu samomora. Boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi zato, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli. Duševne stiske in motnje zato ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije. O tem v reprizi pogovora Špele Šebenik s gostjami.

Sogovornice:

-\tTjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike,

-\tdr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,

-\tdr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana,

-\tAjda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad,

-\tdr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.