Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

February 05, 2025Spomini nas gradijo, brez njih izgubimo sami sebe
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin.
Gostje:
Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi
dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.
43 min
January 29, 2025Ihan o covidu: Eno so dramatične zgodbe na YouTubeu, drugo je pa medicina
Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom.
Gostje:
dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani
prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana
dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.
Zapiski:
Covid pet let pozneje v Science.
O dolgotrajnem covidu v Nature.
O dolgotrajnem covidu v The Lancet.
SciShow o povezavi covida in raka, članek v reviji Medical Virology.
Prihodnost mRNK cepiv za zdravljenje raka, več tudi tu.
Poglavja oddaje:
00'00'' Uvod
04'45'' Davek koronavirusa
06'07'' Matjaž Turel o posebnostih covida, okrevanju pljuč in pojavnosti embolij
11'13'' Alojz Ihan o YouTube-gurujih in tem, zakaj zdravstvene izide tako radi pripišemo cepljenju
14'17'' O dolgem covidu z Alojzom Ihanom in Rokom Berlotom
20'46'' Kako virus deluje na možgane?
22'49'' Tveganje za možgansko kap ob okužbi in cepljenju?
24'04'' Covid in rak
25'32'' Kaj so zaradi epidemije zabeležili na Registru raka?
28'30'' Napredek v virusni diagnostiki
29'43'' O mRNK cepivih
31'20'' Sklepne misli sogovornikov
37 min
January 22, 2025 Krči v mišicah po športu so rezultat energijske krize, ne pa pomanjkanja magnezija
V drugi epizodi o prehranskih dopolnilih nadaljujemo pisanje slovarja o najbolj prodajanih in oglaševanih izdelkih. Ali je magnezij res treba jemati ob mišičnih krčih? Je omega-3 učinkovita kot preventiva? Kaj pa kolagen, ali se resnično dokoplje do zadnjega nohta? Kako je v praksi in komu se predpisuje prehranska dopolnila? Kaj pa otroci - res potrebujejo te izdelke za boljšo rast in razvoj možganov? Tole je nekaj poudarkov druge oddaje Frekvence X o prehranskih dopolnilih.
Sogovorniki so:
- dr. Nada Rotovnik Kozjek, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani,
- Mia Majerr, klinična dietetičarka, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani,
- dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko,
- dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje in
- dr. Tanja Varl Turk, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
38 min
January 15, 2025 Izdelkov za razstrupljanje jeter ne potrebujemo, jetra so prečiščevalni organ
Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil.
Sogovorniki so:
- dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko,
- dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje,
- dr. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in
- Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.
35 min
January 15, 2025 Prehranska dopolnila, 1.del: Izdelkov za razstrupljanje jeter ne potrebujemo, jetra so prečiščevalni organ
Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil. Sogovorniki so dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, doktorica Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doktorica Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.
26 min
January 08, 2025So AI agenti naslednja velika stvar?
Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence.
Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.
Gostje:
Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefan
dr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani
Tomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlama
dr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

Zapiski:
Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje.
Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu.
Sora
Gemini
O testiranju o1
Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca
Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca
NotebookLM
Poglavja oddaje:
01'40'' Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani?
02'52'' O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon
08'42'' Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes
11'10'' Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca
13'15'' O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila
15'00'' Prevešamo se k multimodalnim modelom
18'38'' Primer Gemini
21'10'' Bodo agenti naslednja velika stvar?
25'50'' Umetna inteligenca ustvarja podkaste
27'56'' Razmah odprtih in odprtokodnih projektov
29'50'' Tomaž Savodnik o svojem modelu
32'00'' O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije
34'34'' Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu?
35'35'' O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer?
38'20'' Zlorabe modelov sinteze govora
40'36'' Kaj bo zaznamovalo leto 2025?
48'15'' Kaj pa prihodnjič?
50 min
January 02, 2025Dober 'bulšit' detektor razviješ šele z leti kilometrine
V prvi Frekvenci X v novem letu se sprehajamo skozi preteklo leto v znanosti, tehnologiji, na področju okolja in zdravja. V goste je Maja Ratej povabila štiri novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih zgodb. Kot se strinjajo, potrebuješ več truda, da ovržeš zavajajočo izjavo, kot pa ga terja njena stvaritev.
Gostje:
Andreja Kutin, Večer
Staš Zgonik, N1
Nina Slaček, Prvi
Aljoša Masten, MMC

O čem smo govorili:
00.00 Uvod
2.39 Delo znanstvenega novinarja v času izpopolnjenega marketinga
7.27 O Staševem odmevnem dosjeju
12.49 O jedrskem referendumu pri nas
18.43 O izplenu COP-a 2024 in podnebnem pesimizmu
23.21 O geoinženiringu
29.33 O napredku umetne inteligence v letu 2024 in olimpijskih igrah v Parizu
34.20 Kdo ima roko nad čipi?
37.52 O Sloveniji v Esi in vesolju
42.21 Musk ob Trumpu
46.12 Prezasičenost neba s sateliti in ruske jedrske ambicije na nebu
49.07 Smo se iz epidemije koronavirusa kaj naučili?
51.15 Koga in kaj spremljati v 2025 in recept proti 'brainrot'-u?
59 min
December 26, 2024Konec sveta: Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje izginili
Kako sploh razmišljati o koncu sveta? Ali to pomeni konec civilizacije ali konec planeta? Bo to velik bum in potem nič več? Ali se bomo počasi, brez možnosti ročne zavore, kotalili proti prepadu? Človeška domišljija je v knjigah, filmih, radijskih igrah in vseh drugih možnih oblikah pričarala že toliko različnih koncev sveta, da je seznam skoraj neskončen. A vseeno - nekateri scenariji so precej bolj verjetni od drugih. To področje proučuje znanost o katastrofičnih tveganjih, ki ob ugotavljanju verjetnosti nekega scenarija išče tudi možnosti za njegovo preprečitev. Pogovorimo se z raziskovalcem potencialnih koncev sveta, pa tudi z dvema sogovornikoma, ki raziskujeta, kaj bi se zgodilo z naravo in ostanki civilizacije, če bi človeška vrsta nenadoma izginila.
Gosti:
Giuseppe Dal Pra, Odyssean Institute (povezava do raziskave)
Sören Faurby, Univerza v Göteborgu
Alan Weisman, novinar in pisatelj, avtor knjige Svet brez nas
31 min
December 12, 2024Slovenci kot prvi na svetu potrdili, da so za težje alergijske reakcije krivi tudi geni
Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.
Gostje:
doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli)
izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike
doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr.
Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele
26 min
December 05, 2024 Slovo ledenikov: Kako bodo videti Alpe brez belega klobuka?
Visoko v Alpah se dogaja nekaj, kar je še nedolgo nazaj veljalo za nepredstavljivo. Ledeniki, stoletja stabilni in mogočni, se talijo s hitrostjo, ki presega vse, kar smo videli doslej. Po ocenah znanstvenikov naj bi do konca stoletja izginilo več kot 90 % alpskih ledenikov – samo letos so švicarski izgubili kar 2,5 % svoje prostornine. Pred stoletjem je bilo na območju Švice še 4.000 ledenikov, danes jih ostaja le še četrtina.
Slovenija premore dva mikro ledenika, Triglavskega in ledenik pod Skuto, ki sta zaradi toplih talilnih sezon tik pred izginotjem. Taljenje prinaša številne posledice: motnje v oskrbi s pitno vodo, večjo ranljivost za naravne nesreče in naraščajočo nevarnost za obiskovalce gora.
Sogovorniki:
mag. Miha Pavšek, višji strokovnoraziskovalni asistent, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
dr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
dr. Renato Roberto Colucci, raziskovalec, italijanski Nacionalni svet za raziskave, Inštiut za polarne znanosti
28 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.