Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

June 20, 2024Turbulence so izjemno pogoste, a v večini niso nevarne za letalo
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Sogovornika:
Andrej Hrabar, direktor urada za letalsko meteorologijo Agencije za okolje;
Andrej Grebenšek, nekdanji pilot, nadzornik letalskega prometa in predavatelj na ljubljanski fakulteti za strojništvo.
19 min
June 13, 2024 Bolgarska raziskovalna baza na Antarktiki
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Foto: Bulgarian Antarctic Institute
25 min
June 06, 2024Plastenka: od nafte do zelenega zavajanja
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Sogovorniki:
dr. Gabrijela Kalčikova, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani,
dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut,
Jože Gregorič, Javno podjetje VOKA SNAGA,
Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije,
Damijan Šavron in Sašo Šenk iz podjetja Itos.
Poudarke iz oddaje lahko preberete tudi v članku na MMC.
Zapiski:
Zeleno zavajanje na plastenkah
Poročilo Univerze Združenih narodov
Koliko plastenk je v Sloveniji
33 min
May 30, 2024Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
Sogovornik:
prof. dr. Roman Kuhar, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
31 min
May 23, 2024Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja.
Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Sogovorniki:
prof. dr. Tomaž Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani;
dr. Bojan Ambrožič, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije;
dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
37 min
May 16, 2024Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Sogovorniki:
filozof Peter Singer, duhovni oče učinkovitega altruizma
socialna psihologinja Hana Hawlina, Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani
psiholog Mark Bračič, Filozofska fakulteta v Ljubljani
29 min
May 09, 2024Prevare v znanosti: Od superjunaka do lažnivca
Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?
Sogovornika:
dr. Nataša Karas Kuželički, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research
dr. Andrej Ule, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti

Zapiski:
Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal
Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results
Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto
Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab
Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru
Tukaj lahko najdete umaknjenje članke
Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki
Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti, avtorica Lea Udovč, rubrika Poglobljeno na portalu N1, 24. 7. 2022.
Bere Lidija Hartman.
38 min
May 02, 2024Misliti velikost: Od liliputancev do velikanov
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
Gostje oddaje so bili:
dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog, ZRC SAZU;
dr. Gregor Belušič, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;
dr. Jurij Bajc, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.
Poseben gost:
Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana.
Bral je Igor Velše.
Zapiski:
Celotno oddajo poslušajte tukaj
29 min
April 25, 2024 Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?
V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.
V tokratni Frekvenci X se bomo zadržali predvsem pri dveh stebrih njegove zapuščine: kako je Kant z razlago narave znanja v pomoč znanosti in kako lahko z njegovimi razmisleki o etiki premišljujemo dileme, ki nam jih zastavlja sodobni svet.
O Kantu se pogovarjamo s filozofoma Markom Štempiharjem, ki filozofijo poučuje na Gimnaziji Bežigrad, in Tomažem Grušovnikom, profesorjem na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na Oddelku za filozofije na Filozofski fakulteti na Univerzi Maribor.
Fotografija na naslovnici: Wannapik
Viri:
Ted Honderich: Oxford Companion to Philosophy
Filozofija za gimnazije, 2002
Philosophical Tales
32 min
April 18, 2024Velike živalske migracije: Epsko popotovanje, ki v marsičem ostaja nepojasnjeno
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Odpravimo se na epsko potovanje z arktičnimi čigrami, skrivnostnimi netopirji mračniki, veličastnimi metulji monarhi in milijoni kopitarjev v afriških savanah.
Gostje:
dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo;
Primož Presetnik, Center za kartografijo flore in favne;
dr. Rudi Verovnik, biotehniška fakulteta v Ljubljani;
dr. Miha Krofel, biotehniška fakulteta v Ljubljani.
33 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.