Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

February 15, 2024Človeška napaka
Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik.
Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?
Sogovorniki:
prof. Sidney Dekker, pilot, raziskovalec varnosti, Univerza Griffith v Brisbanu;
doc. dr. Boštjan Bajec, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti UL;
dr. Andrej Robida, upokojeni otroški kardiolog.
25 min
February 01, 2024Znanost v januarju: O milnih mehurčkih, starodavni Amazoniji in napredku pri zdravljenju raka
Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.
Sogovorniki:
red. prof. dr. Ivan Šprajc, arheolog;
prof. dr. Vesna Zadnik, vodja epidemiologije in registra raka pri Onkološkem inštitutu;
dr. Domen Ribnikar, Onkološki inštitut Ljubljana;
doc. dr. Matjaž Humar, Institut Jožef Stefan.
28 min
January 25, 2024 Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!
V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.
Pri Frekvenci X smo se torej podali v raziskovanje, kaj vse je mogoče graditi in kje. V New York smo poklicali arhitekta Daniela Sundlina, ki deluje pri danskem arhitekturnem biroju BIG. Tudi v sodelovanju z Združenimi narodi bodo kmalu začeli graditi prototipno mesto na vodi. Kako bo to videti in zakaj bomo tudi s takšnimi mesti v prihodnje kljubovali dvigu vodne gladine, odgovarja v aktualni epizodi.
Komu bodo taka futuristična mesta, tudi v puščavi, namenjena in kakšen bo njihov (okoljski) vpliv, pa z dr. Stanislavom Lenartom z Zavoda za gradbeništvo Slovenije in dr. Špelo Hudnik z ljubljanske fakultete za arhitekturo.
28 min
January 18, 2024 Izkašljano in vročično: Naše telo kot uigran orkester v boju proti virusom
V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.
Ob tem se sprašujemo, zakaj je naša idealna temperatura malo pod 37 stopinjami Celzija in kaj se v telesu dogaja, ko se viša. Poizvedujemo tudi, kako je mogoče, da se pri določenih zdravilih kot stranski učinek pojavi kašelj, in zakaj je nevarno zadrževati kihanje.
Gostje:
• Dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani
• Lana Blinc, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani
• Dr. Marko Pokorn, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana
• Pavel Kvapil, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana
36 min
January 11, 2024Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Sogovorniki:
izr. prof. dr. Mojca Korošec, Oddelek za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete;
prof. dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patološko fiziologijo;
prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko.
Zapiski:
Chris van Tulleken: Ultra-Processed People;
aplikacija Veš kaj ješ;
Za srce: znak varovalnega živila.
29 min
January 04, 2024Nismo še videli, česa vsega je zmožno Sonce
Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.
Ste vedeli, da delovanje Sonca povzroči tudi eno od najlepših predstav na nebu – pojav mnogoterih imen? Severni sij, polarni sij, severne luči, aurora borealis. Za fizikalno razlago o tem, kako nastane, pa prisluhnite tokratni oddaji s številnimi gosti:
strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani,
dr. Primož Kajdič, univerza Universidad Autónoma de México (UNAM), njegov blog: Sončni blog,
dr. Jure Atanackov, raziskovalec na Geološkem zavodu Slovenije in ljubiteljski astronom.
Foto: Jure Atanackov, 5. 11. 2023, iz Gomile (Dolenjska)
26 min
December 28, 2023 Znansopotnika: Marina Dermastia in Tom Turk
V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.
Od samih začetkov, ko je po študentski ekskurziji na Šrilanko izmed vseh rastlin, ki jih je videl, poznal le "palme" in jo je opisoval kot bolj hedonistične sorte, njo pa je v nove daljave in na nove poti priganjal potepuški gen, pa do tega, da sta se njuni poti polagoma prepletli in razširili.
Ona je postala priznana biokemičarka, ki je pogledala v notranjost koruznega zrna in vse okoli sebe zdravila za rastlinsko slepoto, on pa se je uveljavil na področju živalskih strupov in več let bedel nad maturitetnimi izzivi v biologiji.
Že dolgo poskušata znanost približati tudi množicam in jim predstaviti lepoto našega planeta. Če je ne bomo znali ceniti in ohraniti, bo v ne tako daljni prihodnosti večnost za vrsto homo sapiens postala le še končnost.
Gosta Maje Ratej sta dr. Marina Dermastia in dr. Tom Turk.
29 min
December 14, 2023 Thomas Dietterich: Pionir strojnega učenja, ki obožuje flamenko
Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?
Ob pomoči strojnega učenja se že vrsto let ukvarja z opazovanjem selitve ptic, omenja velik pomen občanske znanosti, ki znanstvenikom pomaga pri raziskovanju, govoril bo tudi o umetni inteligenci in o povezavi med matematiko ter glasbo. V prostem času ga navdušuje flamenko, zase pravi, da je v vsakdanjem življenju izjemno racionalen in previden, pri flamenku pa gre le za čustva. In tako doseže ravnovesje v življenju.
22 min
December 06, 2023 Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
29 min
November 30, 2023 Znanost v novembru: od občanske znanosti do projekta ERC
Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca.
Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.
27 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.