Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

November 23, 2023Čemu tak pomp zaradi vodika?
Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Poleg strokovnega sodelavca dr. Mateja Huša iz Kemijskega inštituta je sogovornik še:
dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani
30 min
November 16, 2023Posnetek celotne okrogle mize Frekvence X: Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Sogovorniki:
dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ
dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ
dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ
dr. Tadej Troha, ZRC SAZU
Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefa in Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ
Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan.
1 hr 38 min
November 16, 2023Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Sogovorniki:
dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ
dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ
dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ
dr. Tadej Troha, ZRC SAZU
Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko, UNI LJ

Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan.
Posnetku celotne okrogle mize lahko prisluhnete na: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175001526
31 min
November 09, 2023"Vse snovi so strupi; nobene ni, ki ne bi bila strup. Le odmerek loči strup od zdravila."
Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.
»Veliko je stvari, ki jim ne rečemo strup, ampak lahko ubijejo človeka,« je dejal že kultni lik iz romanov Agathe Christie Hercule Poirot in z njegovo mislijo se v najnovejši Frekvenci podajamo po poti strupov. Kakšen odmerek loči strup od snovi, kako sploh ugotavljamo in iščemo strupe, so znani že vsi?
Sogovornici:
dr. Lucija Peterlin Mašič s Katedre za farmacevtsko kemijo Fakultete za farmacijo in
dr. Tina Kosjek, raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.
22 min
November 06, 2023 Verjetno smo imeli sinoči najlepši primer severnega sija pri nas v zadnjih dveh desetletjih
Sinoči so lahko številni po Sloveniji opazovali žareče rdeče severno nebo, ki je bilo posledica severnega sija, sicer zelo redkega pri nas.
Kot je v pogovoru z Mirando Bratkič pojasnil astrofizik Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, so astronomi že v petek zaznali močen sončev izbruh, tako so morebiten severni sij napovedovali tudi pri nas. Pojav se je v zadnjih tednih pojavil tudi nad Veliko Britanijo, ZDA in Nemčijo. Najlepše viden je običajno jeseni in spomladi, pogostost tega pojava v srednji Evropi pa je odvisna od dejavnosti Sonca.
7 min
November 02, 2023 Prah - od zlata v hišnem prahu do iskalcev kozmičnega prahu na strehah
Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.
Smo iz enake snovi kot zvezde, pravi sogovornik, britanski planetarni znanstvenik Matthew Genge, ki se posveča kozmičnemu prahu. Kaj vse nam sporoča ta milijardna množica delcev, ki vsako leto pristane za Zemlji?
26 min
October 26, 2023 Znanost v oktobru: Od bisfenola A do misije na asteroid
Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade.
Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.
27 min
October 19, 2023Vinska mušica - drobna junakinja, ki tlakuje pot genetiki
Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.
Že desetletja tlakujejo pot napredku v genetiki, brez njih si ne znamo predstavljati razvoja nevrobiologije. V zadnjih 100 letih je zaradi svoje genetske podobnosti s človekom in drugih prednosti postala eden od najbolj raziskanih mehanizmov na svetu. V zadnjem času pa so postale resnično pomembne pri personalizirani terapiji raka. Zakaj je mušica tako priročen modelni organizem, kako genetsko podobna si je s človekom in ali res utaplja ljubezenske težave v alkoholu?
Sogovorniki:
dr. Rok Kostanjšek, Katedra za zoologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
dr. Gregor Belušič, Katedra za fiziologijo, antropologijjo in etologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
dr. Thomas Kaufman, genetik in zaslužni profesor na Univerzi Bloomington v ameriški zvezni državi Indiana
Marsikaj o mušici izveste na FlyBase.org, ki jo je ustanovil Thomas Kaufman.
Brali so Mateja Perpar, Igor Velše in Aleksander Golja, izbor glasbe Jernej I. Sobočan.
29 min
October 12, 2023Na misiji k Jupitrovim štirim karizmatičnim družicam
Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje.
Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.
Sogovornika:
dr. Michele Dougherty, astrofizičarka, vodja oddelka za fiziko na Imperial College v Londonu in sodelavka pri misiji Juice;
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.

***Maja dodaja še popravek: V prispevku smo kmalu za Galilejem omenili, da potujemo 600 let naprej v prihodnost. Tu smo se malo ušteli pri računanju ali pa je letnica 1610 predolgo ostala v mislih. Pravilno je, da potujemo seveda 400 let naprej v prihodnost.
33 min
October 05, 2023Nobelove nagrade 2023: o mRNK cepivih, atosekundah in kvantnih pikah
Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih.
To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.
Sogovorniki:
dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo v Ljubljani
dr. Dragan Mihailović, Inštitut Jožef Stefan
dr. Matjaž Humar, Inštitut Jožef Stefan
31 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.