Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

May 25, 2023Pogovoriti se moramo o ChatGPT-ju (celotna okrogla miza)
Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.
Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?
Gostje:
dr. Marko Robnik Šikonja (Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL), strokovnjak na področju umetne inteligence in strojnega učenja,
dr. Vida Groznik (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP), raziskovalka umetne inteligence v medicini,
dr. Špela Vintar (Filozofska fakulteta, UL), skrbnica študijskega programa Digitalno jezikoslovje,
dr. Sebastjan Vörös (Filozofska fakulteta, UL), filozof znanosti, tehnologije in človeškega izkustva.
1 hr 41 min
May 11, 2023 Evropo so nekoč poseljevali temnopolti in modrooki ljudje
Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.
In s pomočjo genov lahko še podrobneje pišemo zgodbe velikanov preteklosti, kakršen je bil med drugim tudi Ludvig van Beethoven, pojasnjuje Johannes Krause, eden od direktorjev na čelu inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, pristojen za arheogenetiko. Leta 2010 je bil prav on tisti, ki je odkril denisovce, nedavno pa je skupaj z mednarodno skupino raziskovalcev veliko pozornosti požel z rezultati analize dednega zapisa tega slavnega skladatelja. V svojem delu s pomočjo genetike preučuje kulture in populacije iz davne preteklosti ter evolucijo spremljajočih jih patogenov, zanima ga, kako se te odslikavajo v sodobnih populacijah, kako so potekale selitve, kako so ljudje torej končali točno tu, kjer so, ter kakšna je genetska zgodovina svetovne populacije.
Kot povod za tokratno oddajo je služila knjiga Potovanje naših genov, pod katero je podpisan kot soavtor in ki je od nedavnega na voljo tudi v slovenščini v prevodu Aleša Učakarja.
39 min
May 04, 2023 Po poteh mrtvih in o zgodovini žensk v tranzicijskih obdobjih
Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.
21 min
April 20, 2023Kmetijstvo prihodnosti, 3. del: Robotski sesalniki gnoja, molzni roboti in prihodnost natisnjenih zrezkov
V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.
Gosti:
dr. Blaž Germšek (Kmetijski inštitut),
Simon Čretnik (kmetija Čretnik),
dr. Orit Goldman (Steakholder),
dr. Žiga Malek (Vrije Universiteit Amsterdam).
31 min
April 13, 2023Kmetijstvo prihodnosti, 2. del: Rastlinjaki pod nadzorom umetne inteligence in podzemni vrtovi
V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.
Gosti:
dr. Blaž Germšek, Kmetijski inštitut,
Niko Miholič, Panorganix,
dr. Žiga Malek, Vrije Universiteit Amsterdam.
26 min
April 06, 2023Kmetijstvo prihodnosti, 1. del: Oživljena prst in fižol, pripravljen na podnebne spremembe
Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.
V seriji bomo ugotavljali, katere tehnologije in novi pristopi nam bodo pomagali pridelati dovolj hrane ter manj obremenjevati okolje. V prvem od treh delov o prsti in semenih.
Gosti: dr. Blaž Germšek, dr. Barbara Pipan, dr. Žiga Malek
27 min
March 30, 2023Marec v znanosti: Izmuzljiva umetna inteligenca, izplen konference o vodi in streznitveni poskusi
V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov.
Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.
Gost v studiu
prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani
Zapiski
ChatGPT;
Stefanovi dnevi in prejemniki Zlatega znaka;
Jesenkove nagrade na Biotehniški Fakulteti;
nova konferenca Združenih narodov o vodi;
asteroid Ryugu;
koktajl za povrnitev treznosti.
28 min
March 23, 2023 Če se kaj ne spremeni, se bomo odselili
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
Celotni okrogli mizi lahko prisluhnete tukaj.
26 min
March 16, 2023 Možgani in preklinjanje: Sto kosmatih nevronov!
V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja.
Sogovorniki:
- psiholog dr. Richard Stephens;
- nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek;
- jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek.

26 min
March 16, 2023 Pi***!! Tako se (ne) govori!! Možgani in preklinjanje
Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!
17 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.