Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

March 09, 2023Bolj kot gliv se moramo bati sebe
Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.
To je osnovna zgodba videoigre in zdaj televizijske serije The Last of us oziroma Zadnji med nami. Tudi v resnici se ozračje segreva in nekatere glive se vročini res uspešno prilagajajo. Pa je v prihodnosti zato ogroženo tudi človeštvo? Se moramo gliv bati? Frekvenca X se podaja v zapletena kraljestva gliv.
Sogovorniki:
prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica SAZU
dr. Asiya Gusa, Univerza Duke
dr. Rebecca A Drummond, Univerza v Birminghamu
dr. William Beckerson, Univerza v Utrechtu
Zapiski:
Znanstveni članek o glivah v pomivalnem stroju
Candida auris in podnebne spremembe
Glive in reakcije na toplotni stres
Zombi mravlje
38 min
March 02, 2023Februar v znanosti: Analize podatkov teleskopa James Webb, razburljivi baloni in severni sij v Franciji
Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji?
Gosti:
dr. Tomaž Zwitter,FMF,
Gregor Vertačnik, ARSO,
Luka Ravnik, ARSO,
dr. Maja Čemažar, Onkološki inštitut.
30 min
February 23, 2023Kakšne bi bile pri nas posledice rušilnega potresa?
Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi?
V Sloveniji je bilo v minulih letih opravljenih tudi več študij potresne ogroženosti za potrebe Civilne zaščite s skupnim imenom POTROG. Njihove ugotovitve so javno dostopne tudi na spletu. Tam lahko najdete oceno potresne ogroženosti posamezne lokacije kjerkoli v državi, natančne ocene za nekatere izbrane stavbe in aplikacijo, s pomočjo katere lahko izračunate oceno potresne ogroženosti za svoj dom oziroma katerokoli stavbo v državi, za katero imate vsaj osnovne gradbene podatke.
Gosta:
Jure Atanackov, geolog, Geološki zavod Slovenije;
Matjaž Dolšek, profesor potresnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.
28 min
February 09, 2023Ob prazniku kulture: Znanost se je rodila v verzih
V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?
Gosti:
prof. dr. Marko Uršič, filozof in pisatelj
doc. dr. Igor Žunkovič, Oddelek za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov
Andrej Detela, znanstvenik, raziskovalec, filozof in pesnik
Jure Karas, diplomirani komparativist in filozof
31 min
February 04, 2023 Zvok ima svojo moč, 4. del
Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči?

Brskanju med zvočnimi spomini v odmevu serije Frekvence X dodamo še zvočni sprehod nekje blizu francosko-španske meje. Izvedeli boste tudi, zakaj je katalonsko obmorsko mestece Portbou z le 1077 prebivalci pomemben del radijske zgodovine.
*Prispevek je del projekta B-Air.

14 min
February 02, 2023 Vzrok za Alzheimerjevo bolezen sto let po odkritju še vedno uganka
Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?

Gosta oddaje sta dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC, in Lana Blinc, zdravnica, doktorska študentka nevroznanosti, sourednica na portalu zdravaglava.si in asistentka na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
34 min
January 28, 2023 Zvok ima svojo moč, 3. del
V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …
Zvoke raziskujemo tudi v okviru mednarodnega projekta B-Air. V 3. delu serije zvok ima svojo moč, Na babilonski stolp narave se tokrat povzpne Maja Ratej, ki skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matjažem Gregoričem raziskuje, na kakšen način komunicira vse živo okoli nas.

*Prispevek je del projekta B-Air: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
23 min
January 26, 2023Januar v znanosti: Masni spektrometer, jedrska fuzija, respiratorni virusi in Znanstveniki proti plastiki
Sprehodimo se po odkritjih in dosežkih v znanosti v iztekajočem se mesecu, Frekvenca X ponuja raznoliko bero aktualnih raziskav - od jedrske fuzije, do masnega spektrometra, od plastike v morju do sezone okužb z respiratornimi virusi. Novinarjema Maji Stepančič in Luki Hvalcu se je v studiu pridružila gostujoča urednica oddaje, virologinja Katarina Prosenc Trilar.
Ostali gosti oddaje:
dr. Luka Snoj, vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani;
dr. Damjan Osredkar, predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani;
dr. Ivan Šprajc arheolog z ZRC SAZU;
dr. Tina Kosjek, Inštitut Jožef Stefan.
30 min
January 19, 2023Zvočni spomini, 2. del
V prvem delu aktualne serije Frekvence X smo potovali vase, v svoje spomine, svoje notranje vesolje zvokov. Tokrat pa raziščemo vse tisto, kar nismo mi - paleto svetov, ki zvenijo, tudi če jih ne slišimo.
O spreminjanju zvočnih ekosistemov bosta razmišljala:
dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje in skrbnik slovenskega arhiva živalskih zvokov,
Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov.

Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
18 min
January 12, 2023Zvok ima svojo moč, 1. del
Po navdihu projekta Večer zvokov finskega nacionalnega radia v dvodelni seriji raziskujemo zvočni spomin.
V današnjem pretežno vizualnem svetu namreč pogosto pozabimo na moč, ki jo ima zvok pri prebujanju spominov, celo pri dementnih osebah. Pogled na spremembe zvočnih krajin bodo z nami delili ljudje, ki jim zvok pomeni veliko - od glasbenikov, ki zvočne posnetke s terena vključujejo v svoje kompozicije, do skrbnikov muzejskih zvočnih arhivov, v mešanico bomo dodali tudi nekaj spominov naših poslušalcev na zvoke, ki jih danes ni več mogoče slišati.
Gosti 1. dela serije:
Heikki Uimonen, filozof, etnomuzikolog in nekdanji profesor na glasbeni akademiji v Helsinkih
Irena Marušič, kustosinja v Tehniškem muzeju Slovenije
Mateja Fi, antropologinja, pedagoginja in pevka
Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov
Adriana Barton, čelistka, novinarka in avtorica knjige Wired for Music
Poslušalka Saša Cecić Erpič ter poslušalca Kristjan Rovšek in Andraž Vrhovec.
Zapiski
Sounds of Changes

Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
21 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.