Frekvenca X

Zamisel o tako imenovanem Higgsovem polju se je leta 1964 porodila britanskemu fiziku Petru Higgsu. Sprva obrobna teorija je z leti prerastla v ključen steber pri razlagi strukture vesolja, a manjkala je eksperimentalna potrditev. To smo dobili julija 2012, leto dni pozneje pa je sledila še Nobelova nagrada pionirjema Petru Higgsu in Francoisu Englertu. Kako je ideja prerastla v odkritje, kakšno okno v novo fiziko je prinesla in kaj bi lahko prinesla prihodnost, v svoji čisto sveže izdani knjigi opisuje britanski fizik Frank Close, sicer avtor številnih poljudnoznanstvenih uspešnic, tudi profesor teoretične fizike na Univerzi v Oxfordu.

Ta konec tedna smo se z njim pogovarjali ob pomoči platforme Zoom.

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjega pol stoletja

Znanost je v preteklih desetletjih izjemno napredovala. Ob 50-letnici Vala 202 smo pod drobnogled vzeli ključne preboje, ki so se na različnih poljudno-znanstvenih področjih zgodili od leta 1972 naprej, ko je začel oddajati Val 202.

• Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta v Ljubljani), podnebje
• Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec (Medicinska fakulteta v Ljubljani), medicina
• Prof. dr. Radovan Komel (upokojeni profesor genetike), genetika
• Prof. dr. Boštjan Batagelj (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani), telekomunikacije
• Prof. dr. Tomaž Zwitter (Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani), vesolje

V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali Klara Nagode, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, Jan Žagar, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, Rok Novak z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, Nina Reščič z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in Uroš Luin iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.

Še dva tedna in Val bo dopolnil 50 let. Leta, desetletja in stoletja … so drobne postojanke, ki jih nizamo v času, toda kaj je pravzaprav res ta – čas? Čas nam je tako znan in tako oseben, v njem se počutimo kot ribe v vodi in vendar so stvari bolj zapletene. Naša intuitivna ideja o času je napačna, poudarja Carlo Rovelli, teoretični fizik svetovnega slovesa in med drugim avtor svetovne uspešnice Sedem kratkih lekcij iz fizike, ki v intervjuju čas dobesedno sesuje in ga nato znova sestavi.

"Čas lahko označimo za iluzijo. A ne v smislu, da je napačen. Čas v našem vsakdanjem življenju se ne spremeni,ker bolje razumemo, kako čas deluje. Tudi ko smo odkrili, da Sonce ne kroži okoli Zemlje, to ni spremenilo dejstva, da je vsako jutro vzšlo in vsak večer zašlo."

V briljantni analizi nam Rovelli približa čas skozi načela teorije relativnosti, kvantne mehanike in termodinamike in naposled prikliče na pomoč tudi nevrologijo in psihologijo. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo platforme Zoom, v javnem intervjuju pa so mu vprašanja zastavljali tudi poslušalci.

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.

Celoten pogovor na Osnovni šoli Brinje pa lahko poslušate TUKAJ.

Znanost je v zadnjih 50. letih naredila velik korak naprej. Novosti ni prinašala le pozameznim vedam in disciplinam, v tem času je raziskovala tudi sebi v prid. Zdaj ima v primerjavi z včasih na voljo zmogljivejše tehnike za analizo podatkov, bolj izpopolnjeno opremo za izvajanje opazovanj in poskusov ter veliko večjo širino in globino znanstvenega znanja. S kakšno opremo so znanstveniki in raziskovalci razpolagali pred tem, pa se le malokdo spomni.

Zato smo na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu obiskali laboratorije in tedaj aktivna raziskovalca, dr. Sašo Novak, znanstvenico, koordinatorko projekta Znanost na cesti in sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na IJS, ter dr. Jureta Zupana, fizika in kemika, specialista za računalniške metode v kemiji na KI, ter na terenu z biologom dr. Tomom Turkom preverili, kako se je znanost delala pred petimi desetletji.

Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij.

"Projekt v naši sežigalnici bi pokazal, kako lahko razogljičimo ravnanje z odpadki, hkrati pa ustvaril bolj krožno gospodarstvo in nas odmaknil od smetišč. S tem bi izpolnili dva pomembna cilja - torej krožnost in zmanjšanje izpustov." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme

"Na začetku industrija potrebuje državno podporo, da je tveganje ob vstopu v projekt za podjetje manjše. A namen države je, da ob večanju obsega in vse višji ceni ogljikovih kuponov to postane "normalen posel" in potreb po državni pomoči bo vse manj." - Roy Vardheim, Gassnova

"Ključni moment, ki stvari premakne naprej, je politična oziroma ljudska volja. Ljudje se bomo morali odločiti, da ceno pravično porazdelimo, denimo prek ogljičnega davka, a sredstva za zajem ogljika bo treba nekje najti." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut

"Za naftno industrijo je shranjevanje ogljika dobra priložnost, ker imamo znanje, da to lahko naredimo. Imamo tudi tehniko, opremo, platforme in take projekte že izvajamo." - Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju

"Mislim, da moramo vse tehnologije, ki so nam na voljo, izkoristiti in izboljševati. V dveh desetletjih bomo zmogljivosti shranjevanja na svetu za nekajkrat povečali." - dr. Miloš Markič, Geološki zavod

"Ne bi bilo resno kar izključiti orodja, ki ima tak potencial za širšo uporabo. Tudi če bi si vsak dan prizadevali za nove sončne elektrarne, obnovljive baterije, prihranke porabe energije, sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno nujnost." - okoljevarstvenik Frederick Hauge, vodja organizacije Bellona

Prvi del serije najdete tukaj, drugega pa tukaj.